Do zaključka priprave poročila niso prejeli zadostne dokumentacije
V DUTB so v objavi na straneh Ljubljanske borze spomnili, da so 30. aprila objavili nerevidirano letno poročilo za lani. Ob tem so opozorili, da do zaključka priprave poročila niso prejeli zadostne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko potrdili, da so prenosne cene prevzetih terjatev iz NLB in NKBM ter spremljajočega premoženja enake pošteni vrednosti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
DUTB je zato za potrebe nerevidiranega letnega poročila uporabila predpostavko, da so prenosne cene najboljši približek poštene vrednosti premoženja.
Opravili vrednotenje 20 največjih primerov
So pa v DUTB na podlagi dostopne dokumentacije opravili vrednotenje 20 največjih primerov, za katere so utemeljeno sklepali, da so prenosne cene bistveno višje od poštenih vrednosti. Po posvetovanju z zunanjim revizorjem KPMG Slovenija so nato za 17 podjetij oblikovala slabitev v višini 92,6 milijona evrov.
Zunanji revizorji zaradi manjkajočih ključnih informacij niso mogli zaključiti revizije računovodskih izkazov za lani in izdati revizijskega mnenja o njih. Zato je padla odločitev, da se revizija izvede po tem, ko bo DUTB uspela pridobiti več informacij glede uporabljene metodologije pri določitvi prenosnih cen.
Na podlagi prejetih dodatnih informacij se je DUTB zdaj po posvetu z zunanjim revizorjem odločila izvesti interno vrednotenje prevzetih terjatev v obsegu 80 odstotkov vrednosti celotnega portfelja, da bi tako ugotovila poštene vrednosti za te terjatve.
Rok je 30. junij
Rok za dokončanje revizije računovodskih izkazov je 30. junij.
Prenos terjatev iz dveh največjih slovenskih bank se je zaključil maja. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, znaša 2,278 milijarde evrov, tistih z NKBM pa 1,22 milijarde evrov. DUTB je bankama za prenesene terjatve izplačala za 1,1 milijarde evrov kapitala v državnih obveznicah, kar je približno tretjina knjigovodske vrednosti.
Na prenos terjatev čaka še Abanka, ki mora prej dobiti še zeleno luč Evropske komisije. Državne podpore bo deležna tudi Banka Celje, a tudi v tem primeru se čaka še na soglasje Bruslja.
