Če bi se spominjali, kaj vse se je dogajalo pred dvema letoma na kongresu Mednarodne smučarske organizacije v Južni Koreji, kjer so izbirali prireditelja za izvedbo nordijskega svetovnega prvenstva leta 2017, bi potrebovali precej več prostora. Škandal, ki ga je zakuhal tedanji predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše, je še dolgo odmeval tako v slovenskih kot mednarodnih krogih. Predlani je Planica prvič ostala praznih rok v boju za organizacijo največjega nordijskega dogodka na svetu. Odtlej se je v prostorih smučarske zveze zamenjalo veliko obrazov, vsi med njimi pa so imeli enak cilj, da bi slovenski športni ponos gostil največje nordijsko tekmovanje na svetu. Vloženega je bilo precej truda, zgodba je dobila epilog včeraj na kongresu v Barceloni. Avstrijci so z Seefeldom nokavtirali Planico, nemški Obersdorf in kazahstanski Almati.
V prvem krogu glasovanja v Barceloni je odpadel Almati, ki ni prejel nobenega glasu. V drugem krogu je bil izid identičen prvemu krogu, saj sta nemški Obersdorf in Seefeld vnovič prejela osem in šest glasov, Planica pa je s tremi izpadla. V velikem finalu je pospešil Seefeld in ugnal Obersdorf z 9:8.
»Kot veste, gre za tajno glasovanje. Razočaran sem, koliko prijateljev in znancem mi je s figo v žepu obljubljalo, da podpirajo kandidaturo Planice, v resnici pa imajo dva obraza. Ves čas smo nekako veljali za favorita v boju z Obersdorfom, za Almati se je vedelo, da je avtsajder, medtem ko je Seefeld zmagal iz ozadja. Očitno so zmagali interesi komercialnih sponzorjev in velikost televizijskih hiš,« so bile prve besede po razočaranju Janeza Kocijančiča, člana predsedstva FIS in predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. »Vedno se poraja vprašanje, ali vztrajati v boju z velikimi nacijami ali vreči puško v koruzo. Menim, da je slednje najlažje. Zato pravim, da je treba vztrajati, saj se bo gotovo ponudila priložnost, ki jo bomo lahko izkoristili. Bo pa to zelo težko. Letošnji občutki, ko smo imeli predvsem po zaslugi Petre Majdič in Francija Petka po našem mnenju dobre možnosti, so se žal izjalovili. Barcelono bomo kljub temu zapustili z lepimi spomini, saj smo se imeli zares sijajno, čeprav je bil končni rezultat slabši kot predlani v Južni Koreji, ko se je Planica uvrstila v veliki finale. Dejstvo je, da smo imeli tokrat težje protikandidate,« je svoje videnje vrha odločanja v FIS pojasnil Kocijančič.
Na vprašanje, ali je mnenja, če bi pomagalo, da bi se v projekt bolj vključila država ali bolj prepoznavne mednarodne osebnosti, je Kocijančič odgovoril: »Po mojem mnenju je država v stanju, kakršnem je, pomagala po najboljših močeh. Imena pri takšnih odločitvah ne igrajo glavne vloge. Poglejte le primer Cortine d'Ampezzo, ki jo je na prizorišču podpiral predsednik uprave Ferrarija Luca di Montezemolo, pa je izgubil boj z Arejem, ki je svetovno prvenstvo v alpskem smučanju organiziral že leta 2007.«
Prehitrih zaključkov ob drugem planiškem porazu v boju za nordijsko SP ni dajal predsednik SZS Enzo Smrekar. »Ni nam prijetno. Vložili smo veliko energije. Razplet je drugačen, kot smo si ga obetali. Na mestu je vprašanje, kako takšen izid glasovanja, kot je bil v Barceloni, vpliva na majhne narode, ali se je sploh smiselno podati v takšne projekte. Dovolite nam, da najprej zadeve prespimo ter se odločimo, kako naprej. Dejstvo sicer je, da je vsaka vnovična kandidatura cenejša, a tudi o tem trenutno nima smisla izgubljati besed,« je bil odziv prvega moža slovenske smučarije.
