Kar 90 odstotkov vseh smrtnih primerov v športu je posledica srčnih napadov: zaradi njih dva od 100.000 športnikov med 12. in 35. letom umreta vsako leto, v populaciji nasploh je to število bistveno nižje (0,7), kar desetkrat pa je smrt med športniki pogostejša pri moških kot pri ženskah. Zdravnik in športni reporter dr. Andrej Stare meni, da je glede na veliko število športnikov zelo težko odkriti potencialne kandidate za nenadno srčno smrt. »Pregledi, ki jih igralci opravljajo v klubih, večinoma ne morejo odkriti srčnih težav. Lahko ugotovijo določene odklone, EKG lahko odkrije napake, motnje pri dihanju, tudi pri ultrazvoku srca lahko marsikaj odkrijejo, ne pa vsega. Raziskave so pokazale, da kljub relativno zelo poostrenim preventivnim pregledom športnikov kar 70 odstotkov primerov neodkritih srčno-žilnih bolezni s tovrstnimi pregledi ni mogoče odkriti. To bi bilo možno le z agresivnimi preiskavami srca, ki pa so lahko zelo kritične, zato to ne pride v poštev,« opozarja dr. Andrej Stare in poudarja, da je največ nenadnih smrti zaradi srčnih težav v nogometu: leta 2003 je zaradi srčnega zastoja med tekmo na igrišču umrl 28-letni Kamerunec Marc Vivien Foe, leto pozneje 24-letni Madžar Mikloš Feher, leta 2005 27-letni slovenski vratar Nedžad Botonjić, pred sedmimi leti je bil srčni napad usoden za 22-letnega Španca Antonia Puerta in 28-letnega Zambijca Chasweja Nsofwaja...
Diagnoza je bila – »blefer«
V svoji dolgoletni zdravniški praksi se je Stare srečal s kar nekaj športniki, ki so imeli bolezni kardiovaskularnega sistema. »Nekaterim sem odsvetoval nadaljnje športno udejstvovanje, pri nekaterih pa se je izkazalo, da diagnostika, ki je bila narejena pri specialistih v bolnišnicah, na srečo ni bila prava in da so bili ti pregledi narejeni malomarno. Šele ponovljene natančne preiskave so pokazale, da športniki v resnici sploh niso imeli srčno-žilne bolezni, čeprav so specialisti trdili drugače,« je dejal Stare. Spominja se tudi slovenskega nogometnega reprezentanta (imena selektorja, pomočnika in igralca naj ostanejo skrivnost, pravi Stare) in dogodka s priprav v Kopru: »Igralec je ves čas tarnal, da ga boli za prsnico, diagnoza pa je bila – 'blefer'. Pomočnik mu je dejal, naj sede v toplo vodo v termalnem bazenu in vse bo v redu. Igralca kluba, v katerem sem bil takrat zdravnik, smo popoldan odpeljali 'na črno' na pregled v Ljubljano. Ugotovili smo, da ima vnetje notranje srčne mrene. Če bi nadaljeval treninge, bi lahko umrl. Čudno pa je, da je bil zdravnik v reprezentanci – kardiolog.«
Stare je prepričan, da k povečanemu številu srčnih težav pri športnikih veliko prispevajo tudi doping ter prehranska dopolnila, proteini in podobne zadeve. »Absolutno so lahko srčne težave povezane tudi z uživanjem prepovedanih sredstev. Predvsem je nevarna neodkrita srčno-žilna bolezen v povezavi z jemanjem dopinga. Pri jemanju nedovoljenih poživil in uporabi nedovoljenih postopkov je treba vedeti, da te snovi povzročajo natančno enake simptome, torej iste bolezni in stanja, kot jih povzročajo tudi nekatere neodkrite srčno-žilne bolezni,« pojasnjuje Stare in dodaja: »Zelo nevarno je kupovanje prehranskih dopolnil, proteinov in podobnih zadev na črnem trgu ali prek interneta. V glavnem gre za kitajske preparate, pri čemer se uporabljajo predvsem aminokisline in proteini, ki jim je potekel rok uporabe. To so v osnovi pripravki za živali, ki jih nato znova zmeljejo in jim dodajo različne arome. Ker gre za preparate, ki so neprečiščeni in jim je pretekel rok, so seveda lahko zelo nevarni.«
Usoden ponoven srčni infarkt
Najodmevnejša športna tragedija v Sloveniji se je zgodila februarja 2005, ko je za posledicami srčnega infarkta na treningu umrl Nedžad Botonjić, nogometni vratar Ljubljane. Ko se je Nedžad raztegoval med dvema vajama, mu je postalo slabo in je padel, nato je poskušal vstati, a je še enkrat padel. Kljub hitremu medicinskemu posredovanju komaj 27-letnemu Botonjiću ni bilo pomoči, na istem treningu pa je bil tudi njegov mlajši brat Damir. Neuradno se je vedelo, da naj bi imel Nedžad zdravstvene težave, zanimivo pa je, da bi moral v vsakem klubu (iz ljubljanske Svobode je odšel v Korotan, nato je igral še za Gorico, Dravograd, Muro in Ljubljano) opraviti obvezen vsakoletni zdravniški pregled in dobiti potrdilo, da se je sposoben ukvarjati z vrhunskim športom. Manjši zaplet se mu je zgodil že v Murinem dresu leta 2002, ko ga je na treningu obšla slabost, zato so ga odpeljali v bolnišnico, a kardiološki pregled ni ugotovil nobenih težav.
Obdukcija je pokazala, da je bil za Nedžada usoden vnovičen srčni infarkt (v obdukcijskem poročilu je bilo zapisano, da je imel prirojeno srčno napako), bratu Damirju, prav tako nogometnemu vratarju, pa se menda ni niti sanjalo, da boleha zaradi anomalije venčne arterije. Glede na Nedžadovo člansko izkaznico je bil julija 2004 (klubi morajo enkrat na leto igralce napotiti na zdravniški pregled) spoznan za zdravega in sposobnega ukvarjanja z vrhunskim športom, v rubriki Zdravniški pregledi pa je bil pečat ginekologinje (!) in pripis Sposoben. Damir je nato vložil tožbo proti zdravnici (ta je trdila, da Nedžada – čeprav je v knjižici pečat z njenim imenom in priimkom – ni nikoli pregledala in da ni nikoli izdala listine o njegovi zdravstveni sposobnosti za igranje nogometa), Združenju klubov 1. slovenske lige in NZS ter neuspešno zahteval odškodnino 106.260 evrov. Po mnenju sodnega izvedenca je Nedžad umrl po lastni krivdi, saj so mu bolezen odkrili že v mladostniških letih, kar dokazuje njegov zdravstveni karton. Tudi zdravniških opozoril naj ne bi jemal dovolj resno in ni opravil vseh predvidenih pregledov in zdravljenja.
Zahovićevi spomini na tragedijo
Zlatko Zahović, zdajšnji športni direktor Maribora, je bil leta 2004 nogometaš portugalske Benfice, ko je med tekmo zaradi zastoja srca umrl njegov klubski soigralec, komaj 24-letni Madžar Mikloš Feher. »To je bila tragedija, šok, bolečina. Težko je to opisati s pravimi besedami, zagotovo pa je bil to najtežji trenutek v moji nogometni karieri. Zame je bil to še posebno hud udarec, saj sva bila s Feherjem zelo dobra prijatelja, dobro sem poznal njegove starše in celotno družino, nekaj let prej sva skupaj igrala tudi v Portu. Bil je vesel in prijazen fant, vsi smo ga imeli radi. Nikoli ni imel nobenih zdravstvenih težav,« se Zlatko Zahović (na pogrebu je bil med nosilci Feherjeve krste) spominja tragedije na tekmi Benfice proti Vitorii Guimaraes. Feher, ki je v igro stopil s klopi, podal za edini zadetek na tekmi, v sodnikovem podaljšku pa se je po prejetem rumenem kartonu zgrudil na zelenico, je imel prirojeno srčno napako, a nihče ni vedel zanjo.
»Nisem strokovnjak, toda še pogostejši zdravniški pregledi takšnih primerov verjetno ne bi mogli preprečiti. Pregledov je v nogometu dovolj, a v številnih pogovorih so mi zdravniki povedali, da je takšne srčne napake na žalost zelo težko ali celo nemogoče odkriti. Je pa v športu seveda več takšnih primerov kot v navadnem življenju, saj so športniki izpostavljeni precej večjim naporom in posledično tveganjem kot drugi ljudje,« se zaveda Zahović. V nasprotju z dr. Staretom se Zahović ne strinja s trditvijo, da na povečano število nenadnih smrti športnikov vpliva tudi uživanje prepovedanih sredstev: »To so neumnosti. Čeprav je nogomet najbolj množičen šport, vse analize kažejo, da v njem doping skorajda ne obstaja. Izjema so le redki posamezniki, ki posežejo po prepovedanih substancah. V kolektivnih športih doping, glede na veliko število športnikov v njih, praktično ne obstaja.«
