Ne le s podganami, ki se na mestne ulice običajno priplazijo ponoči in brskajo po smetnjakih, meščani si prestolnico delijo še z nekaterimi drugimi »prebivalci«, ki v mestu niso vedno dobrodošli, saj lahko povzročijo škodo ali prenašajo bolezni. Nad strehami krožijo golobi, ki jih mnogi opazijo predvsem takrat, ko se ti ponečedijo nanje, in se jih je med ljudmi prijelo ime leteče podgane, medtem ko prav posebne »vodne podgane«, kot jim pravijo nekateri, živijo ob Ljubljanici. To so nutrije, glodavci, podobni bobrom, ki jih je, kot opažajo strokovnjaki, na ljubljanskih nabrežjih vse več.
Lani ob Ljubljanici uplenjenih 182 nutrij
»Vodna podgana je za nutrijo napačno ime. Mislim, da se je pojavilo s prihodom pižmovk, ki so za polovico manjše in sorodnice podgan. Drugo ime za nutrijo je bobrovka,« pojasnjuje Viktor Miklavčič iz ljubljanske območne enote zavoda za gozdove. Ob tem poudarja, da populacija te invazivne vrste, ki izvira iz Južne Amerike, v zadnjih letih ob Ljubljanici narašča: »Okolje je za vrsto in njen obstoj ugodno.« Čeprav sistematičnega nadzora nad številčnostjo populacije na območju Ljubljane ni, pa tudi na mestni občini opažajo, da jih je na rečnih nabrežjih vse več, čeprav so uvrščene med lovne vrste: »Žal je območje mesta nelovno, zato se tu širijo brez nadzora,« pravi vodja občinskega oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen. Dodaja, da ti glodavci, ki so se pri nas razmnožili po izpustu s farm, kjer so jih gojili za krzno, zdaj naseljujejo že vse večje vodotoke v ljubljanski mestni občini. Glede na porast populacije bo zato v prihodnje natančnejši nadzor številčnosti nutrij nujno potreben. »Gre za vrsto, ki je uvrščena na seznam stotih najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Ima zelo velik negativen vpliv na biološko raznovrstnost in je v skladu z bernsko konvencijo vrsta, ki jo je potrebno odstraniti iz naravnega okolja,« ob tem pojasnjujejo na občini.
V zadnjih letih so zato na mestni občini že določili nekatere predele, kjer se te živali pogosteje zadržujejo in naseljujejo, medtem ko v zavodu za gozdove vodijo evidenco o odstreljenih živalih. »Po poročanju lovskih organizacij so v preteklem letu v loviščih ob Ljubljanici uplenili 182 nutrij,« pravi Miklavčič, ki kot glavni problem porasta populacije navaja škodo, ki jo nutrije lahko povzročijo. »Zaradi vrtanja lukenj v bregove rek lahko pride do rušenja bregov in erozije. Objedajo tudi kmetijske pridelke, na primer koruzo. To se je na barju že pojavilo.«
Mestnih golobov v mestu vse manj
Če natančnega nadzora nad številom nutrij na mestni občini še niso vzpostavili, pa so že pred leti z akcijo Mestni golob aktivno pristopili k zmanjševanju golobje populacije v mestu. »Program je osredotočen na nadzor številčnosti populacije in temelji na postavitvi mestnih golobnjakov, v katerih gnezdijo golobi, ter na pobiranju znesenih jajc in njihovo zamenjavo z umetnimi. Takšen način dela v najmanjši možni meri vpliva na naravno obnašanje golobov, obenem pa ni prizadeta dobrobit ptic,« pojasnjujejo na občini. Trenutno je v Ljubljani na štirinajstih lokacijah postavljenih že šestnajst golobnjakov. Število golobov se je v četrtnih skupnostih z golobnjaki v zadnjih letih zmanjšalo tudi do osemdeset odstotkov, medtem ko na drugih lokacijah populacija raste. »Žal nam izvajanje programov otežuje nerazumevanje problematike in odklonilno mnenje o postavitvi golobnjakov v posameznih četrtnih skupnostih. Opažamo, da se golobi na teh območjih zadržujejo v večjih jatah. Tako je obremenitev golobov na okolico večja, v teh predelih je slabše tudi zdravstveno stanje golobov,« so sporočili z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.
»Neposredno škodo povzročajo iztrebki golobov, ki umažejo površine ob stavbah, pročelja objektov in spomenikov, površine prevoznih sredstev, pa tudi material za gnezdenje, ki ga je pri čiščenju površin treba odstraniti,« pojasnjuje Štefan Pintarič z Inštituta za higieno okolja in živali z etologijo na ljubljanski veterinarski fakulteti, ki prav tako sodeluje pri občinskem projektu. Ob tem opozarja, da lahko golobi v zelo kratkem času medsebojno prenesejo številne bolezni. »Zadržujejo se v neposredni bližini ljudi, s čimer se poveča možnost prenosa povzročiteljev bolezni. Prenašajo povzročitelje, ki se lahko prenesejo na ptice in ljudi,« pravi strokovnjak, ki hkrati miri, da je trenutno zdravstveno stanje mestnih golobov dobro in nevarnosti za prenos bolezni ni.
»Potreben celovit načrt za izvajanje deratizacije«
Medtem ko na občini upajo, da jim bo v prihodnje z novimi golobnjaki uspelo populacijo teh »letečih podgan«, kot jim pravijo nekateri, privabiti iz starega mestnega jedra ter razbremeniti njen vpliv na infrastrukturo, so pozorni tudi na tiste kožuhaste podgane, ki se predvsem ponoči smukajo po ulicah. »Po informacijah, ki smo jih prejeli z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je trenutno število glodavcev v ljubljanski mestni občini v običajnih mejah,« zagotavlja vodja občinskega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilka Klančar. Dodaja, da tudi v zavodih za zdravstveno varstvo v zadnjih letih niso zaznali večjega povpraševanja po deratizaciji.
Na mestni občini so sicer leta 2001 ukinili odlok o obvezni deratizaciji na območju Ljubljane, saj se je skliceval na razveljavljene zakonske predpise. »Zakon o nalezljivih boleznih pravi, da obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije določi minister za zdravje v soglasju z ministri, pristojnimi za kmetijstvo in okolje. Ta predpis še ni bil sprejet, občinski odlok pa mora temeljiti na veljavni zakonodaji,« pojasnjuje Klančarjeva. Meni, da bi bilo zato treba na ravni države izdelati celovit načrt za izvajanje deratizacije ter uvesti redno spremljanje stanja in učinkovit strokovni nadzor: »Obenem je potrebno zavedanje meščank in meščanov, da tudi splošna urejenost in higiena okolja pomembno vplivata na zadrževanje normalnega števila glodavcev na mestnem območju.«
