Filmskim, glasbenim in drugim zvezdnikom, politikom in kar je še drugih pomembnežev, še posebno tistim onkraj luže, se zdi nekaj vsakdanjega, za navadne smrtnike pa je poseben dogodek – vožnja s podaljšano limuzino namreč. No, na evropskih tleh je bil nedolgo tega poseben dogodek že, če smo kakšno tako limuzino sploh opazili. In čeprav jih v veliki večini še vedno lahko najdemo na ameriških cestah, jih je medtem z vsesplošno »amerikanizacijo« kar nekaj tudi po drugih koncih in krajih sveta, posamezni primerki pa tudi v Sloveniji.
Ko govorimo o limuzinah, ravno zaradi tega lahko pride tudi do različnih pojmovanj. V Evropi namreč pod limuzine prištevamo tako rekoč vse, velike in majhne, štirivratne avtomobile z značilnim zadkom, se pravi prtljažnim prostorom s pokrovom, ki se odpira in zapira samostojno, brez zadnje šipe. Če pa limuzine omenimo Američanom, bodo mednje šteli zgolj tista zares velika štirivratna vozila, kot so na primer pri nas najbolj znani mercedes razreda S, audi A8 ali BMW serije 7, večina pa bo kar takoj, ne da bi dodala besedo »podaljšana« ali »raztegnjena« (uradno ji sicer pravijo »stretch limousine«), pri omembi limuzine mislila na zgoraj omenjena podaljšana vozila. Tista, v katerih je praviloma prostor za večje število potnikov in h katerim obvezno spada še šofer ter ob katerih je prva asociacija visoka družba.
Ime po francoski regiji
Prav omenjeni šoferji so neke vrste »sokrivci«, da limuzine, danes sploh imenujemo tako. Zgodba je kar precej zapletena, gre pa nekako takole: beseda limuzina neposredno izvira iz imena francoske regije Limousin. Tamkajšnji pastirji naj bi namreč za zaščito pred dežjem že pred nekaj stoletji nosili posebne plašče z nekakšnimi kapucami, ti pa so bili precej podobni tistim, ki so jih nato kasneje nosili kočijaži, ki so sedeli na odprtem, medtem ko so se pomembneži seveda prevažali v zaprtih kabinah. Kakor koli, vlogo kočijažev so po izumu avtomobilov prevzeli šoferji, ker je njihova obleka, vsaj na daleč, spominjala na tisto iz omenjene francoske regije (plašč in kapuco sta zamenjali obleka in kapi podobno pokrivalo), pa so vozila s šoferji dobila naziv limuzine.
Prvo tako imenovano podaljšano limuzino je bilo sicer mogoče opaziti na cestah v okolici mesta Fort Smith v ameriški zvezni državi Arkansas okrog leta 1928, kmalu zatem pa so se začele pojavljati tudi druge. Najprej so predelani in podaljšani avtomobili služili za prevoz vodij priljubljenih »big bandov« in njihove opreme, zaradi česar se jih je tudi oprijel vzdevek »bigbandovski avtobusi«. A že kmalu zatem so jih za prevoz svojih petičnih gostov od letališča do hotela in obrnjeno začeli uporabljati razni hoteli, postajale so nepogrešljivo prevozno sredstvo na različnih slovesnih dogodkih, na katere so bogate pomembneže in znane zvezde obvezno pripeljali z njimi, do 60. let prejšnjega stoletja so že bile v uporabi tudi kot prevozno sredstvo ameriških predsednikov in drugih pomembnih vladnih uradnikov, kasneje pa so jih začeli uporabljati tudi za poroke, za prevoz na maturantske plese...
Čeprav je večina ameriških podaljšanih limuzin narejenih na podlagi večjih lincolnov, cadillacov in chryslerjev, jih dandanes predelovalci lahko naredijo tako rekoč iz vsakega avtomobila, od ogromnega hummerja do minija. Originalni avtomobil pri tem dobesedno prerežejo na polovico, nato pa oba dela povežejo s srednjim iz nerjavečega jekla, na podlagi katerega naredijo kabino, v katero vam lahko vgradijo skorajda vse, kar si zaželite, od televizorjev, hladilnikov in »mini barov«, do masažne kadi in zakonske postelje – če imate pod palcem le dovolj denarja.
Pri nas večinoma za poroke
Nekaj ponudnikov voženj s privlačnimi podaljšanimi limuzinami je že nekaj časa tudi pri nas. Do pred kratkim je bilo, vsaj v okolici glavnega mesta, tako na primer na cestah najpogosteje mogoče opaziti dve, črno in belo, v lasti igralnice Kongo iz Grosupljega, vendar ju je ta pred časom prodala. Eno je, kot pravi Peter Vidmar iz podjetja Avto Ograjer, kupilo tudi njegovo podjetje, in sicer z namenom, da bi jo prodali naprej, a so se načrti kmalu spremenili. »Preizkusili smo jo med vožnjo, jo poskušali tudi malo tržiti in ker se je to dobro obneslo, imamo zdaj v ponudbi tudi vožnjo z limuzino, ki je zato tudi ne prodajamo,« razloži Vidmar in doda, da gre za predelano limuzino ameriškega proizvajalca Lincoln. Izdelana je bila leta 2004 in je s tem ena najnovejših podaljšanih limuzin v Sloveniji, sicer pa gre za devetmetrsko lepotico, v kateri se lahko potniki razvajajo s pijačo iz bara in ob gledanju LCD-televizije s predvajalnikom DVD, zasebnost pa zagotavlja premična predelna stena in komuniciranje s šoferjem po interfonu.
Ker limuzina sprejme največ osem oseb in ker je njena teža manj kot 3,5 tone, jo lahko načeloma vozi vsak, ki ima narejen izpit B-kategorije, Vidmar pa ob tem poudarja, da je vožnja s takim vozilom svojevrsten izziv in je potrebnega veliko časa, da se ga navadiš. »Limuzino zato vozim le sam. Želja, da bi jo vozil kdo drug, sicer tako in tako nismo imeli, pa tudi če bi bile, jih ne bi izpolnili, ker bi šlo lahko hitro kaj narobe. Tudi sam sem z njo doživel že kar nekaj zanimivih situacij, a smo doslej vse zagate uspešno rešili,« še pravi Vidmar, ki dodaja, da je vožnja take limuzine nekaj, česar se ne da primerjati ne z vožnjo tovornjaka ne avtobusa, za pomoč pa ob tem skrbijo le parkirni senzorji, saj avto nima kamer. Največ zanimanja za najem je sicer ob porokah, predvsem med aprilom in koncem septembra, precej manj pa ob rojstnih dnevih, dekliščinah ali podobnih priložnostih. Cena najema za eno uro znaša 80 evrov in DDV, v kar je všteto tako rekoč vse (vožnja, šofer, če je najem daljši, največkrat poklonijo tudi pijačo), število kilometrov pa ni omejeno.
