Bolezen, ki jo povzroči speči virus

Kaj je Herpes zoster in kdo ga povzroča?

»Pasavec (Herpes zoster) je bolezen, ki se navadno pojavi na določenem delu telesa, tj. na koži v določenem pasu. Kaže se z značilnimi mehurčki in bolečino. Najpogosteje prizadene starejše ljudi, a niti mladostnikom in celo otrokom ne prizanese. Bolezen je lahko prepoznavna in tudi samoozdravljiva, če se ne pojavijo zapleti, med katerimi izstopa predvsem zelo huda kronična bolečina, t. i. postherpetična nevralgija. Izbruh bolezni, še posebej, če se pojavi v razširjeni obliki, pa lahko nakazuje tudi na oslabitev imunskega odziva telesa in je tako lahko prvi vidni kazalnik nekaterih hudih osnovnih bolezni, ki se še niso izrazile. Pasavec povzroča okužba z virusom Varicela zoster (VZV). Z njim je prekužena večina prebivalstva, saj povzroča dobro znano otroško bolezen norice. Po prebolelih noricah ostane virus v čutnih živčnih pletežih ob hrbtenjači, kjer lahko miruje vse življenje. Pri približno petini ljudi, okuženih s »spečim« virusom, pa se le-ta ponovno aktivira in potuje po »svojem« čutnem živcu v tisti del kože, ki ga oživčuje okužen živec. Tako prebujen virus se na koži pokaže kot pasavec.«


Kateri so dejavniki tveganja za izbruh pasavca in kdaj običajno virus spet izbruhne?

»Izbruh je najverjetneje posledica spremenjenega ravnovesja med gostiteljem, torej človekom, in virusom, vendar konkretni sprožilni dejavniki niso znani. Verjetno je ključnega pomena prehodno ali trajno oslabljen gostiteljev celični imunski odziv.

Pasavec se pojavlja pri posameznikih in ne v obliki epidemij. V povprečju prizadene do 20 % prebivalstva. Bolezen je pogostejša pri starejših od 60 let in pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom organizma, na primer pri bolnikih s HIV/aidsom, rakavih bolnikih, bolnikih po presaditvi kostnega mozga in pri tistih, ki prejemajo imunosupresivna zdravila. Lahko – a redkeje – se pojavi tudi v drugih življenjskih obdobjih in celo v zgodnjem otroštvu, če je noseča žena prebolela norice v nosečnosti.«


Kakšna je pojavnost pasavca v Sloveniji in tujini?

Tveganje za nastanek pasavca pri starejših od 80 let preseže 50 %. V Evropi se letno na tisoč prebivalcev pasavec pojavi pri 1,6 osebe, mlajših od 40 let, pri starejših od 60 let pa kar pri 7,8 osebe. V Sloveniji je bilo v letu 2006 prijavljenih 74 primerov pasavca na 100.000 prebivalcev, kar 23 % pa je bilo starejših od 70 let.

Obstajajo značilne razlike v pojavnosti pasavca med posameznimi državami in rasami, ki naj bi bile odvisne od starosti pri prvi okužbi z VZV. Na splošno se pasavec pogosteje pojavlja pri belcih kot pri temnopoltih. Nekatere epidemiološke raziskave poročajo tudi o pogostejši pojavnosti pasavca pri ženskah, medtem ko socialno-ekonomski status, sezonsko pojavljanje ali prebivanje v mestu oziroma na deželi niso bili spoznani kot dejavniki tveganja za pojav pasavca. Epidemiološki obraz pasavca pa se bo mogoče spremenil ob uvedbi množičnega cepljenja otrok proti noricam. Ponavljajoči se stiki z otroki z noricami naj bi pri ljudeh, ki so jih že preboleli, najverjetneje zmanjšali tveganje za izbruh pasavca.«


Katere so klinične značilnosti bolezni

»Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože, ki ga oživčuje okužen čutni živec. Po od dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta, ta po tednu do dveh odpade in zapusti še rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni. Navadno se pasavec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska), se to mesto lahko ognoji, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko zapušča brazgotine. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni. Pri manj kot 4 % bolnikov se pasavec lahko ponovi. Pri ponavljajočih se zagonih mehurčkov na koži moramo pomisliti tudi na mogočo drugo bolezen, mogoče na okužbo z drugim virusom, virusom Herpes simpleks (HSV), in ne z VZV. Pasavec se najpogosteje pojavi na prsnem delu telesa, lahko pa tudi na vratu, obrazu, trebuhu ali na ledvenem delu. Mehurčki se lahko razširijo tudi na najbližja sosednja 'pasova'.«


Kakšni zapleti so mogoči pri pasavcu?

»Pasavec lahko poteka precej neugodno, in sicer zaradi lokalizacije kožnih sprememb ali zaradi razsoja virusa. Pasavec lahko prizadene tudi osrednje živčevje. Pri tretjini bolnikov s pasavcem so v možganski tekočini našli vnetne celice, vendar je le malo bolnikov imelo bolezenske znake, Še posebno nevaren je pasavec, ki izbruhne na delu kože, ki jo oživčuje očesna veja obraznega živca. Mehurčki zajamejo veko, polovico čela in nosu. Bolezen pa se lahko razširi tudi na oko in povzroči vnetje roženice, šarenice, glavkom in celo izgubo vida, v zelo redkih primerih celo enostransko vnetje možganskega žilja. V takem primeru je obvezen pregled pri okulistu, saj z zgodnjim zdravljenjem lahko preprečimo najhujše. Pasavec lahko prizadene tudi celo polovico obraza in polovico ustne votline, kar povzroči v ustih hude bolečine in težave pri prehranjevanju. Precej redkeje srečamo pasavec v področju ušesa. Gre za bolečino in mehurčke v zunanjem sluhovodu, motnje v ravnotežju, izgubo okusa in za istostransko ohromitev obraznega živca. Prizadeti so lahko tudi drugi možganski živci. Če se pasavec pojavi v delu spolovil ali zadnjične odprtine, se lahko pojavijo motnje pri mokrenju. Virus VZV lahko v redkih primerih povzroči tudi ohromelost.

V redkih primerih pa se zgodi razsoj pasavca po vsem telesu (generalizirani zoster). Pogostejši je pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom in je lahko prvi kazalnik le-tega pri do takrat sicer »zdravem« človeku. Na koži se razsoj kaže z izpuščajem, podobnim noricam, saj ne zajame le enega ali nekaj »pasov« kože, ampak je posejan po vsem telesu. Predvsem pri imunsko zelo oslabljenih ljudeh bolezen lahko prizadene tudi notranje organe (pljuča, jetra). Za izključitev mogočega osnovnega obolenja je pri vsakem bolniku s tako obliko bolezni treba opraviti še nekaj dodatnih, t. i. presejalnih preiskav.

Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasavca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja, pa je t. i. postherpetična nevralgija. Bolečina je vodilni znak pasavca in je posledica vnetja živca, ki oživčuje prizadeti »pas« kože. Prisotna je večinoma že pred izbruhom mehurčkov, med njihovim razvojem, in se z izginotjem kožnih sprememb lahko umiri ter povsem izzveni. Če pa bolečina traja mesec ali več, govorimo o postherpetični nevralgiji. Ta je lahko zelo huda in se ne odziva na običajna protibolečinska zdravila; bolnika lahko pripelje na rob obupa. Pogosteje se pojavi pri starejših, saj zanjo toži kar polovica bolnikov nad 50 let s pasavcem. Ko je postherpetična nevralgija enkrat že prisotna, jo je težko obvladati.«


Kakšno je diagnosticiranje bolezni?

»Pasavec je že na prvi pogled zelo razpoznaven, in sicer zaradi značilne enostranske lokalizacije v obliki pasu pa tudi zaradi značilnih gručic mehurčkov po koži prizadetega dela. Rutinsko diagnozo pasavca zdravnik postavi že na osnovi poteka bolezni in značilne klinične slike. Lahko pa seveda bolezen tudi potrdimo z usmerjenimi mikrobiološkim preiskavami za dokaz povzročitelja v tekočini mehurčka oz. razjedi.«

Kako zdravite Herpes zoster?

»Z zdravljenjem pasavca predvsem preprečujemo zaplete bolezni. Zelo pomembno je, da prizadet del kože, kjer je izbruhnil pasavec, obvarujemo pred bakterijsko okužbo, zato ga sterilno pokrijemo. Če je prisotno tudi hudo vnetje dela okrog mehurčkov, mesto nekaj dni hladimo z obkladki fiziološke raztopine, ki jih zelo pogosto menjavamo. Sicer pa na prizadet del kože ne nanašamo nobenih mazil ali krem.

Pasavec lahko usmerjeno zdravimo s protivirusnimi zdravili. Z njimi skrajšamo trajanje izpuščaja in čas izločanja virusa, torej kužnost bolnika, preprečimo ali omilimo pa lahko tudi zaplete. Zdravila so na voljo v obliki tablet, za hujše primere tudi v obliki, primerni za dajanje v žilo. Način odmerjanja in trajanje zdravljenja sta odvisna od starosti in imunskega stanja bolnika ter od samega poteka pasavca.

S protivirusnimi zdravili zdravimo vse bolnike, starejše od 50 let, ne glede na starost, pa tudi vse tiste z zmerno ali s hudo bolečino v prizadetem delu. Dokazano je namreč, da s pravočasno uvedbo protivirusnega zdravljenja lahko zmanjšamo tveganje za nastanek zapletov in predvsem značilno zmanjšamo tveganje za nastanek postherpetične nevralgije. S protivirusnimi zdravili obvezno zdravimo tudi vse bolnike z oslabljenim imunskim odzivom, večinoma pa tudi bolnike s pasavcem na ušesih in očeh. Slednje mora nujno pregledati tudi ustrezen specialist, torej okulist oz. specialist za ušesa, nos in grlo, da izključi pojav nevarnih zapletov. Zdravljenje moramo začeti čim prej, najpozneje pa v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov.


Protivirusno zdravilo v obliki masti se je izkazalo za učinkovito le pri zdravljenju pasavca na očeh.

Pri pojavu postherpetične nevralgije moramo ukrepati čim prej. Običajna protibolečinska sredstva so najpogosteje malo uspešna. Uporabimo lahko tudi lokalna mazila proti bolečini, ki vsebujejo kapsaicin ali lidokaion. Če tudi to ne pomaga, je potrebno stopenjsko zdravljenje z antidepresivnimi učinkovinami (triciklični antidepresivi, zaviralci privzema serotonina), antiepileptiki (pregabalin, gabapentin) in z opoidnimi analgetiki. Veliko bolnikov s postherpetično nevralgijo, pri katerih ne pomaga nobeno izmed naštetih sredstev, se zateče v protibolečinsko ambulanto, kjer jim skušajo pomagati z različnimi uveljavljenimi protibolečinskimi metodami zdravljenja, tj.: z blokado živcev, s transkutanim električnim draženjem, z akupunkturo idr. Dostikrat se namreč izkaže, da pri postherpetični nevralgiji ni nemočen le bolnik, ampak tudi zdravnik. Zato sta zelo pomembna še pravočasno ukrepanje in dovolj hitra uvedba protivirusnega zdravila, ki dostikrat lahko prepreči ta tako hud in boleč zaplet pasavca.«


Nas lahko seznanite z najnovejšimi izsledki?

»Že vrsto let obstaja cepivo proti noricam, ki je v nekaterih državah že del rednega imunizacijskega programa otrok. V Sloveniji takega množičnega cepljenja še ni. Raziskave pa so pokazale, da cepljenje proti noricam prinaša dobre obete tudi za pasavec, saj je cepljenje starostnikov povzročilo dvig imunosti vsaj za pet let in je bila v tem obdobju pojavnost pasavca zmanjšana, njegov potek pa blažji, in sicer z zmanjšano možnostjo za nastanek postherpetične nevralgije. Danes pa je na voljo že tudi posebno cepivo proti pasavcu, ki je veliko učinkovitejše od že vrsto let znanega cepiva proti noricam, namenjenega otrokom in odraslim. Novo cepivo je namenjeno za preprečevanje pasavca in njegovih zapletov, predvsem postherpetične nevralgije, pri ljudeh z ohranjeno imunostjo, ki so stari 60 let ali več. V ta namen je bila v ZDA izvedena obsežna raziskava, ki je potrdila učinkovitost cepiva v tej starostni skupini. Vendar so potrebne dodatne raziskave za razjasnitev trajanja zaščitnega učinka cepiva ter njegove učinkovitosti in uporabnosti v drugih skupinah prebivalstva, kot so mlajši bolniki in ljudje z različno okrnjenim imunskim odzivom.«

Moje zdravje št. 66 / 24. junij 2008
Foto: Arhiv MZ