Čeprav bi morala Nataša Pirc Musar s 26. majem zasesti položaj generalne direktorice Radiotelevizije Slovenija (RTVS), programski svetniki, ki so večinoma bliže desnici, še niso izgubili upanja, da bi dosedanji informacijski pooblaščenki preprečili selitev na Kolodvorsko.
Glasovanje od drugega kroga dalje
Do bliskovitega manevra, s katerim bi nekateri programski svetniki dosegli vnovične volitve za generalnega direktorja RTVS, je prišlo v petek. Tedaj je namreč pet svetnikov (Andrej Aplenc, Maurizio Tremul, Janko Kos, Jernej Letnar - Černič, Slavko Kmetič) na vršilca dolžnosti predsednika sveta Mitjo Štularja naslovilo zahtevo za sklic izredne seje programskega sveta (PS). Svetniki, ki so na volitvah v začetku aprila podpirali kandidatko Ljerko Bizilj – zgolj Tremul pa je glasoval za Marka Fillija – v svoji zahtevi predlagajo, da programski svet »na podlagi ugotovitve, da Matjaž Sterže ob glasovanju za generalnega direktorja ni izpolnjeval pogojev za člana programskega sveta, in ugotovitve, da je njegov glas od drugega kroga glasovanja dalje odločilno vplival na izvolitev generalne direktorice Nataše Pirc Musar, obnovi postopek imenovanja generalnega direktorja, in sicer v delu, da se ponovi glasovanje o vseh kandidatih od drugega kroga dalje«. Ponovitev glasovanja o Pirc-Musarjevi, Filliju in Biziljevi se mora po njihovem mnenju opraviti takoj.
Četudi Steržetu svetniški mandat še ni prenehal, je vršilec dolžnosti predsednika sveta Mitja Štular pohitel in še isti dan sklical izredno sejo sveta, ki bo potekala jutri. Ob tem pa velja dodati, da poslovnik PS določa, da se morajo vabila in gradiva poslati najmanj osem dni pred sejo sveta, svetniki pa so gradivo v tem primeru prejeli »zgolj« šest dni pred sejo. »Sklic izredne seje je nujen, saj je PS glede na dopis predsednika za okoliščine mandata Matjaža Steržeta izvedel 14. aprila, kar pomeni, da se 30 dnevni rok, ki skladno z določili zakona o upravnem postopku dovoljuje obnovo postopka, izteče 14. maja (torej v sredo, op. p.),« pa poudarja prej omenjena peterica svetnikov. Dodajmo, da je RTVS pri Inštitutu za javno upravo tudi naročila izdelavo pravnega mnenja. Po mnenju Rajka Pirnata je prišlo do bistvene kršitve postopkovnih pravil imenovanja generalnega direktorja, saj je pri odločanju sodelovala oseba, ki ne bi smela odločati. »Vendar to ne pomeni, da je odločitev sveta neobstoječa in da iz nje ne morejo nastati pravne posledice, torej veljavno imenovanje generalnega direktorja,« je med drugim zapisal Pirnat. Sicer pa lahko PS po njegovem mnenju s smiselno uporabo upravnega postopka obnovi postopek izbire med kandidati za generalnega direktorja.
Leta 2012 se je moral posloviti Matevž Caserman
Dodajmo, da je bil Sterže leta 2010 na seznamu članov sveta stranke Zares, zakon o RTVS pa prepoveduje članstvo v programskem svetu osebam, ki so bile ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem člani organov političnih strank. Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) bo o sklepu, s katerim SDS predlaga odpravo Steržetovega imenovanja, (spet) odločala v četrtek. Medtem ko dileme, da bo Sterže razrešen, ni več, pa predsednica MVK Melita Župevc opozarja, da je predlog SDS pravno nedopusten, ker DZ nima pristojnosti odpravljati pravnih aktov za nazaj.
Spomnimo, da sta se PS in MVK s podobnim primerom nazadnje soočila v začetku leta 2012. Tedaj je namreč mandat prenehal svetniku Matevžu Casermanu, ker je bil kot predsednik občinskega odbora SDS Vrhnika član organa politične stranke. DZ je Casermana v programski svet imenoval na predlog poslanske skupine SDS, Steržeta pa na predlog civilne družbe.
