Obveznice Co-Co so nova modna muha na finančnih trgih. Bančni velikani, kot so Barclays, Société Générale, Banco Santander in drugi, so jih v prvih letošnjih mesecih izdali za dobrih 10 milijard evrov ali trikrat več kot v enakem obdobju lani. A prava zabava se šele začenja, mrzlici naj bi se kmalu pridružile nemške banke, ki želijo z izdajo obveznic Co-Co okrepiti svoje bilance. Rastoči trend bo s tem dobil dodaten pospešek, analitiki britanske banke Barclays pa ocenjujejo, da bo na evropskem finančnem trgu v prihodnjih petih letih izdanih za kar 240 milijard evrov obveznic Co-Co. Med vsemi finančnimi instrumenti na voljo bankam za zbiranje sredstev namreč najbolj posnemajo duha direktive za reševanje bank, ki želi obvarovati davkoplačevalce pred bremeni sanacije bank.
Spremenljive obveznice Co-Co imajo lastnosti obveznic in delnic. Tako kot pri običajnih obveznicah mora izdajatelj vlagateljem vsako leto plačevati obresti (običajno precej visoke) in ob dospetju vrniti glavnico, vendar lahko določeni dogodki sprožijo njihovo preobrazbo v delnice oziroma kapital. Običajno pride do tega v trenutku, ko se količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1) zniža pod določeno mejo. V ekstremnih primerih – nad tem so regulatorji najbolj navdušeni – pa lahko banka obveznice Co-Co uporabi tudi za absorbiranje izgub, pri čemer ostanejo vlagatelji brez vsega, saj se glavnice porabijo za kritje kapitalske luknje. Ta vgrajena lastnost obveznic Co-Co pomeni, da so vlagatelji neposredno vpleteni pri reševanju bank, zaradi česar ni več potrebno posredovanje davkoplačevalcev ali tako imenovani bail-out.
Kljub tveganjem imajo vlagatelji izreden apetit po obveznicah Co-Co. Klasične obveznice, bodisi državne bodisi korporativne, v zadnjem času namreč niso več pretirano donosne. Obveznice Co-Co so druga zgodba. Šest-, sedem- ali celo osemodstotni letni donosi so povsem običajni in vlagatelji se jim preprosto ne morejo upreti. Zaradi tega že težko čakajo na nemške banke, ki se, potem ko je nemško finančno ministrstvo odločilo, da bodo plačila obresti iz naslova obveznic Co-Co lahko uveljavljale kot davčno olajšavo, že pripravljajo na izdaje obveznic Co-Co. Prva naj bi se junija na trg podala Deutsche bank, ki želi zbrati pet milijard evrov, prav toliko, kolikor je aprila na trgu zbrala britanska Lloyds. Resno o izdaji obveznic Co-Co razmišljajo številne druge banke, med njimi druga velika nemška banka Commerzbank.
Rešitev, ki jo ponujajo obveznice Co-Co, se zdi res elegantna – banke dobijo kapital, vlagatelji visoke donose, davkoplačevalci pa v tistih res ekstremnih primerih ne nosijo bremena sanacije bank. A vse le ni tako preprosto. Strokovnjaki opozarjajo, da tudi v objemu bančne unije banke ne bodo povsem varne pred velikimi krizami. Če bi do krize prišlo, pa bi ta lahko bila še veliko globlja zaradi velike količine obveznic Co-Co v sistemu. Čeprav bi njihova pretvorba v kapital banke obvarovala pred finančnimi težavami, bi dala hkrati trgom in še pomembneje varčevalcem jasno znamenje, da z banko ni vse v redu. Posledice tega so lahko izredno hude. Zaupanje je ključni temelj stabilnosti finančnega sistema in bank, hud finančni šok, ki bi sprožil množično konvertiranje obveznic Co-Co v kapital, bi zato najverjetneje pred bančna okenca prignal trume nervoznih varčevalcev.
Druga težava je, da je kapital živa tvorba, ki se stalno spreminja, še toliko bolj ob spremembah zahtev regulatorjev ali metodologije, po kateri se meri kapitalska ustreznost bank. Kapitalska direktiva Basel III prinaša vrsto novosti, z nekaj dodatnimi bo zagotovo v prihodnje postregla tudi Evropska centralna banka (ECB) kot enotni nadzornik bančne unije. Tako vlagatelji nikdar ne bodo imeli res jasne slike, kaj se dogaja s kapitalsko ustreznostjo v določeni banki. Že majhne spremembe definicije kapitala, spremembe poslovnega modela ali izplačilo dividend lahko pahnejo banko pod prag kapitalske ustreznosti in sprožijo konverzijo obveznic Co-Co. Čeprav so te trenutno izredno priljubljene med vlagatelji, ti ne bi smeli pozabiti na tveganja, kar so naredili med minulo krizo.
