»Po prvem vzponu dneva sem glede na hitrost mislil, da je to neverjetno. Moje noge so k sreči med etapo postale močnejše. Videl sem, kako je napadel Froome, in vedel sem, da moram slediti. Lovil sem v svojem ritmu ter ujel oba: najprej Nibalija, potem še Frooma. Z njim sva potem dobro sodelovala. Vesel sem, da sem ga uspel premagati tudi v sprintu. Močan tekmec je. V veselje mi je, da sem v rumeni majici. Skupaj z ekipo se bom potrudil, da zmagam, čeprav ne bo lahko,« je delček izjemne vožnje v težki kraljevski etapi dirke po Romandiji opisal Simon Špilak. Sedemindvajsetletni Prekmurec v dresu ruske Katjuše je v njemu vedno naklonjenem deževnem in mrzlem dnevu v sprinterskem dvoboju v Aiglu premagal tudi Chrisa Frooma in z eno sekundo prednosti oblekel tudi rumeno majico.
Gorazd Štangelj, športni vodja ekipe Astana, je pred etapo napovedal, da ima njegov Vincenzo Nibali nekaj psihološke prednosti, saj naj bi se tekmeci bali njegovega napada na spustu proti Aiglu, zato ga bodo poskušali »potresti« že na zadnjem od štirih vzponov. Napad je zares začel Froome, 25 kilometrov pred ciljem, ki pa mu Nibali ni uspel slediti. V dveh kilometrih ga je meter za metrom ujel le žilavi Špilak. Skupaj sta si do vrha vzpona (1255 metrov), dvajset kilometrov pred ciljem, privozila lepih 55 sekund prednosti. Tudi na tehnično zavitem spustu po mokri cesti v dežju prednost ni skopnela niti za sekundo, predvsem zaradi drznega in spretnega Špilaka, čeprav je peterico zasledovalcev vodil Vincenzo Nibali. Zmagovalec lanskega Gira velja za najboljšega spustaša v karavani. Nibali se skupaj z pomočnikom Jakobom Fuglsangom (Astana), Švicarjem Mathiasom Frankom (IAM), Špancem Beñatom Intxaustijem (Movistar) in svetovnim prvakom Portugalcem Ruijo Albertom Costo (Lampre) ni uspel približati junakoma etape niti na ravnici pred Aiglom, kjer je sedež Mednarodne kolesarske zveze UCI.
Froome in Špilak sta složno prevozila tudi zadnji, ravninski del. Njuno zavezništvo ima že brado. Lanska peta etapa Romandije v Les Diableretsu je bila kot kopija podobnih okoliščin in z neverjetno enakim razpletom. Špilak je dobil etapno zmago, Froome pa skupno. V duhu morebitne zahvale za pomoč se je v sprinterskem dvoboju za trenutek zdelo, da si bosta znova prijateljsko razdelila sferi. A etapne zmage Britanec ni podaril brez boja, čeprav v nedeljo v odločilni vožnji na čas (18 km v Neuchatelu) velja za favorita. V zadnjih metrih je potisnil kolo čez ciljno črto v slogu prekaljenih sprinterjev. Dokaz, da je prvemu zvezdniku Skya pomembna vsaka sekunda. Toda v prid Prekmurcu je odločil šele fotofiniš. Špilak je poleg devete zmage (četrte v WolrdTouru) v deseti članski sezoni in po zaslugi treh odbitnih sekund oblekel tudi rumeno majico. Razlika je le ena sekunda. Costa in Nibali zaostajata že več kot minuto.
Zvezdnik Skya zagotovo ni povsem prepričan, da bo jutri strl Prekmurca, čeprav velja za najboljšega kronometrista med etapnimi kolesarji. Denimo lani v Ženevi je bila v enako dolgi zaključni vožnji na čas razlika le sedem sekund. Glede na očitno boljšo formo Špilaka bo šlo zelo na tesno. Froome še kako želi zmage, saj so vsi trije zadnji zmagovalci dirke (Cadel Evans 2011, Brad Wiggins 2012 in Froome 2013) v juliju zmagali na Tour de France. V ekipi Katjuša so Špilaku prvič napovedali kapetansko vlogo v Franciji.
Kako brutalno težka je bila etapa (180 km, 3300 metrov višinske razlike), tudi zaradi mraza in dežja, ob peturnem času zmagovalca kaže tudi zaostanek 42 minut sprinterske skupine z Lukom Mezgecem. Prav ti naj bi danes dobili priložnost v razgibani etapi v okolici Fribourga. Luka Mezgec v drugi in tretji etapi ni dobil prave priložnosti, čeprav je bil blizu. Drugi dan je ostal v prvi zasledovalni skupini, v tretji etapi je bil 14., vsega deset metrov za Švicarjem Michaelom Albasinijem, zmagovalcem obeh etap. Zadnjih 200 metrov skoraj ni vrtel pedal, namesto da bi pospeševal. »V zaključku sem bil obkrožen z ostalimi kolesarji z vseh strani in nisem imel prostora za prehitevanje. Moral bi izbrati drugo linijo, ampak se nekako ni izšlo. Pač nikoli se ne ve vnaprej. To je kolesarstvo, to je sprint in ni vedno vse v nogah,« je opisal Luka Mezgec. »Seveda mi ni vseeno, da nisem mogel izkoristiti dobre priložnosti. Posebno še, ker sem se dobro počutil,« je dodal Mezgec, ki mu misel uhaja že na italijanski Giro. Matej Mohorič in Jani Brajkovič sta zaradi poškodb predčasno končala. Mohorič je padel tik pred ciljem prve etape. »Nekdo me je izrinil na prometni otok sredi ceste. Hitrost je bila velika, k sreči pa sem padel na travo - ampak direktno na glavo. Dobil sem pretres možganov, tako da sem imel precej lukenj v spominu. Zjutraj pred tretjim dnem smo se odločili, da ne bom startal. Ni pa nič hujšega. Noč sem mirno prespal, brez vseh težav. Sem že čisto v redu,« je Matej Mohorič povedal med odhodom domov.
Smolo Janija Brajkoviča je opisal vodja Astane Gorazd Štangelj. »Prvi dan je udaril s kolenom v krmilo, očitno mu je preskočilo na verižniku. Drugi dan je stiskal zobe, a ni šlo, da bi končal etapo. Težko zanj je, da je vprašljiv njegov nastop na Giru,« je povzel Gorazd Štangelj. Ekipe že v torek odhajajo na Irsko. Poleg Mezgeca ima s strani ekipe Lampre nastop obljubljen tudi mladi Jan Polanc, ki je po padcu na dirki Po Baskiji saniral poškodbo. »Bil sem prva rezerva, a so mi že namignili, da po poškodbi Pozzata vozim, čeprav še ni uradno. Očitno sem šefe prepričal že prej,« je dejal kolesar Lampreja Jan Polanc, ki bo tik pred Girom dopolnil 22 let. Uspeh slovenskega kolesarstva je tudi rumena majica Poljakinje Eugenije Bujak, članice ekipe BTC City Ljubljana, po dveh dneh dirke Gracia Orlova na Češkem.
