Ni dolgo tega, kar je bil tovarniško vgrajen radijski sprejemnik v avtomobilu pravi luksuz, veliko prej izjema kot pravilo, in je industrija naknadno vgradljivih glasbenih sistemov dobesedno cvetela. Ker jih je bila večina opremljena z dobrimi starimi kasetniki, se je glasba snemala na avdiokasete, to pa je bil za veliko večino tudi edini dodatni luksuz, ki so si ga v svojih štirikolesnikih lahko privoščili. Le poldrugo desetletje kasneje je položaj povsem drugačen. Kasetniki so izginili, novih avtomobilov brez že vgrajenega vsaj osnovnega avdiosistema tako rekoč ni več, že kar v večini poleg predvajalnika CD-plošč najdemo vsaj priključek za kakšno zunanjo napravo, če že ne možnosti brezžične povezave prek sistema bluetooth, ki omogoča prostoročno telefoniranje, poslušanje glasbe z naših telefonov, vedno pogosteje tudi branje SMS-sporočil ali elektronske pošte na zaslonu avtomobila...
Na drugi strani je v naših avtomobilih vedno več tudi tovarniško vgrajenih navigacijskih sistemov, podajanja informacij o stanju vitalnih delov našega avtomobila, enostavnih nastavitev delovanja varnostnih sistemov, informiranja o dogajanju na cesti, možnosti samodejnih klicev v sili... Skratka, v naših štirikolesnikih se je zgodil pravi bum v razvoju informacijsko-razvedrilnih sistemov, ki jim s tujko, skovanko iz besed information (informacija) in entertainment (zabava), z eno besedo pravimo »infotainment«. In ti sistemi odločno prodirajo v vse avtomobilske razrede ter so tako rekoč realnost že tudi v cenovno najnižjih. Še več, po mnenju poznavalcev in strokovnjakov informacijsko-razvedrilni sistemi pri nakupu avtomobila celo že igrajo zelo pomembno vlogo. »Danes se tako že dogaja, da se zaradi takšnega sistema celo odločimo za nakup točno določenega avtomobila, kar se je še pred nekaj leti zdelo povsem 'noro',« na primer pravi Johannes Nabecker, direktor sektorja za dostopno in prenosno omrežje pri podjetju Simobil in velik poznavalec dogajanja na področju »infotainmenta«.
Enaki avtomobili, različni sistemi
Po Nabeckerjevem mnenju sta na omenjenem področju trenutno vidna dva trenda – eden je povezan z mobilnim telefonom kot centralno enoto, pri čemer avtomobilski zaslon služi samo kot to, se pravi prikazovalnik, drugi pa je v avtomobil integrirana samostojna enota, ki ima bolj ali manj telefonom podobne operacijske sisteme. »Gre za dva precej različna pristopa, zdi pa se mi, da se vse skupaj bolj nagiba k drugemu. Najcenejša in najlažja rešitev je sicer povezava s telefonom in povezljivost po njem, menim pa, da bodo – na začetku predvsem avtomobili višjih razredov, kasneje pa tudi drugi – vedno pogosteje imeli vgrajene samostojne sisteme, v katere bomo vstavili posebno kartico SIM in bo avto vseskozi povezan z internetom,« razloži Nabecker, ki pri tem vidi tudi priložnost za operaterje, kot je Simobil, sicer pa meni, da bodo, po pametnih telefonih in tablicah, ravno avtomobilski sistemi »infotainment« področje naslednjega »spopada« iz že prejšnjih bitk znanih akterjev. »Vse skupaj se je že začelo, težko pa ocenim, koliko časa bo trajalo. Vsi 'veliki igralci', od Appla, Microsofta, Googla in tudi Blackberryja, so že v igri in sodelujejo z različnimi proizvajalci avtomobilov. Menim, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do tega, da bomo lahko izbirali različne operacijske sisteme pri enakih avtomobilih. Komur je bližje Applov, bo na primer izbral mercedesa z njegovim operacijskim sistemom, kdor je navajen na Googlovega, bo izbral enakega mercedesa z androidom... Sicer še nismo tam, a menim, da bo kmalu tako,« razloži Nabecker.
Sami sistemi morda že, zagotovo pa vse, kar ti ponujajo ponekod drugod, še ne bo takoj na voljo pri nas. Večkrat se namreč zgodi, da različni proizvajalci v svojih novih avtomobilih predstavijo kakšne nove sisteme (na primer informiranje o aktualnih prometnih razmerah, razne aplikacije...), pa hkrati sledi pojasnilo, da so ti sistemi na voljo samo v izbranih državah, med katerimi ni Slovenije. »Mislim, da je vse skupaj vprašanje časa in bodo tudi vsi ti dodatni sistemi na voljo v Sloveniji. Pri tem je veliko odvisno od infrastrukture, ni pa to v povezavi s ponudniki mobilne telefonije. Kot rečeno, vprašanje časa,« zaključi Johannes Nabecker.
Več podpore ekološkemu načinu vožnje
Pozitivne odzive s strani kupcev pa imajo tudi različni avtomobilski proizvajalci in prodajalci. Tudi na naših tleh. »Moram priznati, da smo na začetku imeli kar velik predsodek, kako bodo te naprave sprejete med našimi kupci. Sploh, ker smo bili med prvimi, ki smo nudili možnost upravljanja sistema z zaslonom na dotik v razredu manjših vozil, kot je yaris. Vendar se je pokazalo, da je bil strah odveč. Naši kupci so novost odlično sprejeli,« nam je povedal Aleš Les, poprodajni inštruktor z oddelka za izobraževanje pri podjetju Toyota Adria, in dodal, da, zanimivo, velikih razlik med mlajšimi ali starejšimi kupci ni, saj vsak pač uporablja tiste storitve, ki so mu blizu in jih potrebuje, v prihodnosti pa si osebno najbolj želi večje podpore sistema »infotainment« pri ekološkem in varčnem načinu vožnje. »Sicer danes že nudimo aplikacijo, imenovano 'glass of water' (kozarec vode, op. p.), ki grafično simulira poln kozarec vode in v času vožnje beleži, koliko vode ste razlili in s tem bili manj ekološki v vašem načinu vožnje. Ta aplikacija je seveda namenjena bolj zabavi, a je vseeno nekakšen začetek prihodnjih 'eko' navodil vozniku,« je opisal Les, ki prav tako opaža, da v Sloveniji krepko zaostajamo za nekaterimi trendi v tujini: »Kot primer bi omenil Toyotino aplikacijo za iskanje parkirnih mest v garažnih hišah, ki na primer tudi v Beogradu deluje izvrstno in vam nudi vse informacije o zasedenosti, cenah in lokaciji. Težko odgovorim, zakaj pri nas takšnih možnosti ni ali so omejene in kdo je krivec za to. Verjetno pa je odgovor večplasten.« No, če ne drugega, se kmalu obeta, da bomo tudi pri nas v vseh novih avtomobilih deležni delujočega vgrajenega sistema za samodejni klic v sili. Kot pravi Uroš Mihelčič, produktni specialist pri Summit motors Ljubljana, se z evropsko zakonodajo namreč pripravlja center za klic v sili, ki bo z direktivo zahteval, da vsi prodajalci v vozila vgradijo posebne sisteme, ki bodo ob nesreči centru za obveščanje sporočili vašo lokacijo.
Pa še na nekaj je spomnil Mihelčič – na glasovno ukazovanje celotnemu sistemu, ki ob gori funkcij omogoča enostavnejše in za voznika bolj varno upravljanje. Novi Fordov sistem sync 2 tako na primer omogoča glasovno upravljanje sistema za razvedrilo, klimatske naprave, satelitske navigacije, povezanih mobilnih naprav... »Preprost pritisk na gumb za glasovno upravljanje in stavek 'lačen sem' prikličeta seznam lokalnih restavracij. Če želja po hrani dopušča več časa, lahko pri izbiri restavracije uporabite Michelinov vodnik. Sistem bo poklical telefonsko številko restavracije, da boste lahko rezervirali mizo, nato pa vas bo vodil vse 'do vrat'. Preprostejši je tudi vnos naslova kot navigacijskega cilja. Namesto da bi morali razdeliti naslov na posamezne dele, ga lahko izrečete v celoti in sistem vas bo začel usmerjati. Za zanimive točke pa sploh ne potrebujete naslova – zadošča, da poveste 'Buckinghamska palača' ali 'stadion Bernabeu'. Če vam je vroče, naročite 'klima maksimalno' za hitro hlajenje vozila, lahko pa ste tudi povsem natančni z ukazom 'temperatura 20 stopinj',« je slikovito opisal Mihelčič in dodal, da omenjene ukaze lahko posredujemo v devetih jezikih, med katerimi seveda ni slovenskega.
Dodatno največ povezave bluetooth
Poleg tovarniško vgrajenih sistemov so seveda na voljo tudi številni takšni, ki jih lahko vgradimo naknadno. Robert Kajin iz podjetja Stal Elektronik pravi, da je v zadnjih letih daleč največ zanimanja za vgradnjo povezav bluetooth, na drugem mestu so navigacijski sistemi, na tretjem pa je vgradnja dodatnih videomonitorjev – takšnih, ki so vgrajeni v vzglavnike, ki jih torej zamenjajo v celoti, in tistih, ki se pritrdijo na obstoječe vzglavnike. »Sicer pa na splošno zanimanje za dodatno vgradnjo pada in bo še padalo. Kar je logično – s tem ko je tovarniških vgradenj vedno več, bo naknadnih vedno manj,« pravi Kajin in dodaja, da trenutno večino vsega vgrajujejo v novejše avtomobile, starosti nekje do dve leti, saj se razlika v ceni še vedno občuti.
Je pa treba pri vsem skupaj nujno opozoriti tudi na varnost. Več informacij, več zabave in več različnih funkcij namreč pomeni tudi bistveno več nadzorovanja in spremljanja delovanja različnih sistemov, ki vplivajo na vožnjo in varnost v njej, opozarja inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan. »Z vidom človek sprejme kar 80 odstotkov vseh informacij, problem pa nastane, če je teh preveč. Pri gledanju je zato pomembno, da zna pravočasno poiskati pravo informacijo, vse oceniti in razvrstiti po pomembnosti glede na okoliščine in situacijo. Posredovanje informacij vozniku z ustreznim prikazovanjem, ki so povezane z učinkovito, tekočo in varno vožnjo, je zato dobrodošlo, kombinacija glasovnih informacij (in ukazov, kot jih je zgoraj opisal Uroš Mihelčič, op. p.) pa mu vse še olajša. Vendar se moramo pri tem zavedati, da so vse druge informacije, ki niso neposredno vezane na vožnjo in spremljanje situacij pred voznikom, moteče in mu odvračajo pozornost. Takšnim informacijam – na primer branje sporočil SMS, uporaba interneta... – se voznik med vožnjo enostavno ne more posvečati,« pravi Legan.
