»Pravnomočno obsojena oseba lahko kandidira tako na lokalnih kot na državnozborskih volitvah,« je prepričan direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Pravi, da tako določa veljavna zakonodaja, saj od kandidata za poslanca državnega zbora zahteva le, da je slovenski državljan in da mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Čeprav ustava omogoča postavitev še drugih zakonskih pogojev za kandidaturo, vlada oziroma državni zbor te možnosti doslej nista izkoristila, mu pritrjuje tudi strokovnjak za volilno in parlamentarno pravo ter predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti dr. Saša Zagorc.
Tu pa se enotnost pravne stroke tudi konča, mnenja o tem, ali lahko takšna oseba tudi dejansko nastopi štiriletni mandat poslanca, so namreč različna. »Pravnomočno obsojena oseba lahko kandidira in je izvoljena za poslanca, kar pomeni, da bo opravljala poslanski mandat,« je prepričan dr. Zagorc. Profesor dr. Rajko Pirnat medtem meni, da bi moral taki osebi takoj po izvolitvi mandat prenehati.
Zakon o poslancih namreč določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na več kot polletno nepogojno zaporno kazen. Toda v nasprotju z dr. Pirnatom to določilo po oceni dr. Zagorca velja le, če je bil poslanec pravnomočno obsojen, ko je njegov poslanski mandat že tekel. Zapolnitev poslanskih vrst s pravnomočno obsojeno osebo bi namreč po besedah dr. Zagorca lahko utemeljili s pojasnilom, da ima tak posameznik možnost mesto v državnem zboru zasesti le, če želja volivcev po njegovi izvolitvi prevlada nad zadržki volilnega telesa zaradi kandidatove kazenske obsodbe.
Pravna strokovnjaka nista enotna niti pri vprašanju, ali lahko storilec kaznivega dejanja postane predsednik vlade oziroma minister, pa čeprav se strinjata, da zakon o vladi nekaznovanosti kot pogoja za prevzem najvišjih funkcij izvršilne veje oblasti v državi ne omenja. Zaradi tega po mnenju dr. Zagorca razen političnih zadržkov in pritiskov javnosti drugih ovir za prevzem funkcij ni. Dr. Pirnat pa ocenjuje, da bi bilo tudi v tem primeru treba uporabiti že omenjeno pravilo zakona o poslancih. »Zakon o vladi ni bil pisan za obsojence,« je jedrnat dr. Pirnat.
Pri tem pa dodaja, da je stanje duha v državi čudno, saj si sicer takšnih vprašanj sploh ne bi zastavljali. »To kaže na to, da imamo v državi neke ekstremne stranke na eni in drugi strani, ki so pripravljene tolerirati celo predsednike v kazenskem postopku. Mislim, da je že to za javno etiko zelo slabo. Da pa se zdaj sprašujemo, ali lahko kdo od njiju (predsednik PS Zoran Janković oziroma predsednik SDS Janez Janša, op. p.) postane predsednik vlade, to je res neverjetno.«
