Nadaljnje zaostrovanje krize v Ukrajini, kjer v zadnjih dneh divjajo spopadi med tamkajšnjo vojsko in proruskimi »aktivisti«, bi lahko pomenilo veliko oviro za preskrbo pomembnega dela Evrope z nafto. Čez to državo namreč teče trasa naftovoda Družba, ki napaja znaten del rafinerij v Evropi. Od tega naftovoda sta Madžarska in Slovaška odvisna v celoti, Češka in Poljska v približno 60 odstotkih, v manjši meri tudi Nemčija.
Kako je na morebitne motnje v dobavi pripravljena Slovenija? Naša država je imela konec februarja za skoraj 622.000 ton zalog naftnih derivatov. To zadošča za tri mesece oskrbe. Te morajo imeti članice Unije po evropski zakonodaji »pokrite« vnaprej. K temu so jih spodbudili naftni šoki iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Države obseg rezerv izračunavajo na podlagi najmanj 90-dnevne povprečne porabe v preteklem letu. Od te količine je dobrih 558.000 ton lastnih zalog, preostale pa so tako imenovane opcijske. To pomeni, da ima državni zavod za blagovne rezerve (ZRSBR) po potrebi pravico do nakupa dodatnih naftnih derivatov. Varnostne zaloge naftnih derivatov ima Slovenija od leta 2005, do danes pa jih še ni bila prisiljena uporabiti.
Kot nam je pojasnil direktor ZRSBR Anton Zakrajšek, se je pred časom na ravni Unije končala kolektivna vaja Mednarodne agencije za energijo (IEA). Z njo so države preverjale, kako bi se odzvale na motnje pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati ob zaostrovanju krize v Ukrajini ter motnjah dobave plina in nafte. Zakrajšek poudarja, da se Slovenija motnjam v oskrbi ne bi mogla izogniti. Del slovenskega trga namreč oskrbuje tudi hčerinsko podjetje madžarskega MOL. Temu plin skoraj izključno dobavlja Gazprom. Izpad nafte bi lahko v Sloveniji nadomestili z dobavo po morju, kar pa bi po oceni Zakrajška zvišalo stroške in posledično cene goriv. Ob daljšem obdobju nestabilnih dobav bi države motnjo blažile z različnimi ukrepi, tudi s sproščanjem varnostnih zalog, kar bi spet zvišalo cene. Ob izbruhu resnejše naftne krize bi naša država tudi manjše zaloge nafte iz skladišč v tujini preselila v Slovenijo.
Zavod skrbi tudi za oblikovanje državnih blagovnih rezerv. Te so namenjene osnovni preskrbi pri večjih motnjah na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v času vojn. Letos je tako zavod zaradi naravne ujme prizadetim občinam dal v uporabo agregate za proizvodnjo električne energije, peči za ogrevanje in petrolej za ogrevanje. V letih 2009 in 2010 je zavod državi in bolnišnicam ponudil protivirusna zdravila in cepiva proti pandemski gripi. Z rezervami živil, natančneje s koruzo, je to nazadnje storil leta 2003. Med živilske rezerve sicer spadajo pšenica in proizvodi iz pšenice (moka, testenine), meso (goveje, svinjsko in piščančje), mleko in mlečni proizvodi (mleko v prahu, sir), koruza, sladkor, olje sol in voda. Vrsto in količine teh živil države določajo same – tudi z izračuni dnevne porabe ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in vode ter možnostjo skladiščenja. Kot je pojasnil Zakrajšek, je struktura teh rezerv odvisna od preteklih izkušenj, prehrambnih navad prebivalstva, možnosti pridelave, predelave in porabe blaga. Tako imajo na Poljskem tako imenovane poplavne rezerve, lani pa je na Hrvaškem veliko prahu dvigovala nabava paštet v vrednosti približno 300.000 evrov.
Medtem ko je vrednost blagovnih in obveznih rezerv še konec leta 2012 znašala 377 milijonov evrov, se je lani zvišala na 419 milijonov evrov. To se je zgodilo zaradi prevrednotenja dodatnih količinskih nabav zalog. Za financiranje vzdrževanja, oblikovanja, obnavljanja in dopolnjevanja blagovnih rezerv bo zavod letos prejel 4,2 milijona evrov. Lani je zavod ustvaril 179 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2012. Dobava zavodu je za nekatera podjetja dober posel. Po podatkih Supervizorja je imelo od leta 2003 največ prometa z njim podjetje Energogroup v lasti Mirana Gomola in Lane Zadravec (15,6 milijona evrov). Sledijo IMP (9,7 milijona evrov), Republika Slovenija (4,6 milijona evrov), Petrol (3,96 milijona evrov), banka Unicredit (2,9 milijona evrov), Kemofarmacija (2,7 milijona evrov), Salus (2,4 milijon evrov) in Lek (2 milijona evrov).
