Nove tehnologije lahko v temelju spremenijo načine učenja in poučevanja v Evropi in po svetu, je prepričana Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mladino. Zato bo treba izobraževanje »odpreti« in z inovativnimi, tehnološko podprtimi in prosto dostopnimi vsebinami uporabnikom na vseh ravneh zagotoviti znanje in veščine, ki jih Evropa potrebuje, da bi lahko konkurirala ZDA, Japonski, Koreji... Zdaj večino digitalnih vsebin, ki v temelju spreminjajo izobraževanje, zagotavljajo akterji zunaj Evrope...
Komisarka se je v Ljubljani udeležila mednarodne konference o tako imenovanem odprtem izobraževanju OCWC 2014 in skupaj s slovenskim ministrom Jernejem Pikalom »zagnala« projekt, ki naj bi Slovenijo uvrstil med države, ki bodo orale ledino na področju inovativnega poučevanja in učenja. Gre za tako imenovano pobudo Odprimo Slovenijo z izobraževanjem (Opening up Slovenija), celovit program za tehnološko podprto posodabljanje izobraževanja.
Slovenija bo vzorčna država
V okviru pobude, ki je sicer zrasla na evropskem zelniku, naj bi Slovenija kot prva in zato vzorčna država v vrtce, šole in na univerze pospešeno uvajala nova orodja za digitalno pridobivanje znanja in spretnosti ter s tem povezane izvirne metode učenja in poučevanja, prilagojene različnim skupinam – zaposlenim, osebam s posebnimi potrebami, ljudem v odročnih krajih... Rešitve, tudi zakonodajne in pedagoško-didaktične, naj bi se še oblikovale, a v ospredje naj bi postavili učenca. Vsa učna in druga gradiva naj bi bila prosto dostopna. »Naš skupni cilj ni nadomestiti tradicionalnih učbenikov ali neposrednega poučevanja, temveč čim bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. In ne bo zadoščalo, če učencem razdelimo računalnike in tablice, poskrbeti bo treba tudi za kakovostne vsebine,« je poudarila Androulla Vassiliou. Poznavalci ob tem opozarjajo, da je projekt digitalizacije šolstva v Turčiji in Kataloniji propadel prav zato, ker so poskrbeli le za tehnologijo, ne pa tudi za vsebino.
V okviru pobude naj bi posebno pozornost namenili usposabljanju učiteljev, da bodo ti, kot je dejal minister Pikalo, vzvod za kariero in ne ovira zanjo (po angleško: »career not barrier«). Komisarka je ob tem poudarila, da je za mlade ni strah, saj se hitro učijo uporabe novih tehnologij, učitelje pa da bo treba tudi na tem področju »narediti samozavestne«. V Sloveniji nas v zvezi s tem čaka še veliko dela, saj si je je od dobrih 30.000 učiteljev v osnovnih in srednjih šolah osnovno e-kompetenco (na prvem od petih predvidenih seminarjev) pridobilo le okoli 22.000 učiteljev. Za 15.000 je zmanjkalo denarja, smo neuradno izvedeli.
O denarju v prihodnosti
Minister Pikalo je še povedal, da se bo Slovenija s tem, ko bo »inkubator in laboratorij« za področje »odprtega izobraževanja«, lažje odzvala na konkretne potrebe trga, da pa ta pobuda »nikakor ni program za eno vlado, temveč za prihodnje desetletje.« Koliko sredstev bo Slovenija vložila v ta projekt, ki bo poleg izobraževalnih institucij vključeval tudi podjetja, še ni znano. Minister je povedal le, da bodo pritekala iz evropskih strukturnih skladov, Obzorij 2020, državnega proračuna in od zasebnikov.
Da se je lahko Slovenija septembra lani pridružila evropski pobudi, naj bi odločilno prispevali uspehi slovenskih raziskovalcev, zlasti Inštitut Jožefa Stefana s svojimi mednarodno opaženimi projekti na področju umetne inteligence in odprtega izobraževanja. Spletišče Videolectures.net, ki je nastalo na IJS v okviru svetovnega gibanja za odprt dostop do znanja, je, na primer, največje spletišče za izobraževalne vsebine na svetu, nekakšen akademski youtube z več kot 16.000 posnetki predavanj z vsega sveta. Mitja Jermol, ki na IJS skrbi za prenos znanja, je včeraj menil, da je Slovenija »skočila na vlak v pravem trenutku« in da nas bo sodelovanje v tej pobudi vpisalo »na zemljevid sveta«. Prepričan je tudi, da bodo vrtci, šole, univerze z veseljem sodelovali. Za zdaj pripravljajo 10 projektov, v katerih bodo preizkušali nova tehnološka orodja in nove pristope k izobraževanju.
