»Zgrožen sem, da moram stati tukaj. Primerneje bi bilo, da bi na mojem mestu stal oškodovanec. Ne razumem, da tožilstvo gradi obtožbo le na izjavi oškodovanca, saj drugih dokazov ni. Ker jih niti ne more biti,« je Rogelj včeraj v svojem zagovoru na ljubljanskem okrožnem sodišču zanikal, da bi od Arifija prejel 50 tisočakov in ga zavajal, da bo s pomočjo zvez na davčni upravi uredil njegov dolg do dacarjev.

Lagal o višini dolga

Tožilstvo Roglju in njegovemu trzinskemu podjetju za svetovanje in posredovanje Maius očita, da je z Arifijem oziroma njegovim podjetjem m.v.s. podpisal dvoletno pogodbo o svetovanju, ustno pa sta se dogovorila, da bo pomagal tudi drugemu Arifijevemu podjetju Arifi in Arifi d.n.o. To podjetje je imelo tedaj že blokiran račun in 40.000 evrov dolga pri davčni upravi, Rogelj pa naj bi Arifiju pojasnil, da ima zveze pri dacarjih in tudi »poseben račun na Dursu«. Svoji novi stranki naj bi nato lažno sporočil, da je dolg narasel že na 120.000 evrov, in dodal, da lahko s poznanstvi uredi delni odpis. Če plača hitro, bo dovolj le 50.000 evrov.

Arifi trdi, da je Roglju v gotovini izročil najprej 20, nato pa še po 5, 10 in 15 tisoč evrov, pri čemer naj bi bilo 5000 evrov namenjenih za stroške začetka stečaja podjetja Arifi in Arifi, preostalo pa za poravnavo dolga do davkarije. Albanski gradbenik naj bi Roglju denar izročil v gotovini, za kar pa ni prejel nobenega potrdila. »Albanci imamo zaupanje v človeka. Če je nekdo odvetnik ali na pomembni funkciji, mu verjamemo,« je svojo domnevno naivnost opisal Arifi, ki mu je Roglja kot »dobrega odvetnika, ki ima veliko družbo in sodeluje s Čeferinovimi«, priporočil prijatelj.

A Rogelj seveda ni odvetnik, v svojem podjetju pa je edini zaposleni. Pomagajo mu upokojena mama in nekateri pogodbeni sodelavci. Arifiju je svetoval tudi pri nekaterih drugih upravnopravnih vprašanjih, stečaja podjetja Arifi in Arifi ni sprožil, albanski gradbinec pa je čez čas izvedel, da dolg do Dursa ni poravnan. Takrat je šel na policijo in Roglja ovadil.

Obtoženi meni, da gre za izsiljevanje

Trzinski poslovnež, ki deluje tudi kot stečajni upravitelj, vse obtožbe ostro zanika in diametralno nasprotno od obtožnice trdi, da ga Arifi le izsiljuje. Po njegovih besedah naj bi bil albanski gradbenik dolžan na več koncih. Enkrat se je v njegovo pisarno celo zatekel, ker so mu grozili. Ker je nujno potreboval denar, naj bi mu najprej dejal, da ga bo prijavil policiji, če mu ne izroči 10.000 evrov. Tudi po ovadbi naj bi mu Arifi še enkrat ponudil, da bo prijavo umaknil, če dobi želenih 10 tisočakov.

Po njegovih besedah se s podjetjem Arifi in Arifi praktično ni ukvarjal, saj je pogodbo podpisal z drugim Arifijevim podjetjem m.v.s. »Samo enkrat smo se pogovarjali, da bi Arifi in Arifi spravili v stečaj,« trdi Rogelj in dodaja, da je še to padlo v vodo, ker naj bi mu Arifi ne plačal predujma za začetek postopka.

Roglju zaradi domnevne poslovne goljufije grozi do pet let zapora, sojenje pa se bo nadaljevalo junija.