Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Pri nas raste predvsem kot "divja zelenjava" na travnikih. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa. Regrat je sicer vsestransko uporabna rastlina, saj lahko uporabimo liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek. V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov in korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Regrat v ljudski medicini
Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih večstoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Regrat je kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za "čiščenje" krvi, lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za "razstrupljanje" in zmanjšanje "zakisanja" telesa.
V kategoriji zdravilnih rastlin
Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij; to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje.
Kje ga nabiramo?
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih površinah, tam, kjer se ne sprehajajo psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno. Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na "neoporečnih" površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje naberete sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.
Manj nitratov kot v solati
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. Listnata zelenjava, na primer solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih in kmetijskih kot od pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave.
Ponudba in cena
Regrat je bil na našem trgu pred nekaj desetletji bolj izjema kot pravilo, danes pa ga ponujajo kot "suho zlato". Kupimo ga lahko celo v spletnih prodajalnah. Cene regrata so zelo različne in so odvisne predvsem od tega, kdaj ga kupimo v (katerem mesecu), pa tudi od tega, v katerem kraju v Sloveniji, v splošnem pa so cene od 8 pa tudi do 20 evrov za kilogram. Če je še nedolgo tega regrat veljal za "solato revnejših", lahko danes na podlagi cene mirno zapišemo, da je regrat "solata bogatih".
Vir: www.zps.si, dr. Tanja Pajk Žontar
