Po več kot petnajstih mesecih je družba Grep, graditeljica stadiona v Stožicah, le dobila zakonitega zastopnika.

To mesto je zasedel Oktavijan Aram, direktor Energoplana, ki tako kot Gradis Skupina G obvladuje 37,5-odstotni lastniški delež v Grepu. Po besedah Arama so bili prisiljeni imenovati zakonitega zastopnika, da bo družba sploh lahko oddala lanskoletne bilance na Agencijo za javnopravne evidence (Ajpes). V nasprotnem primeru bi jo lahko sodišče po hitrem postopku izbrisalo iz registra. Do decembra 2012 sta sicer Grep zastopala večinski lastnik Energoplana Zlatko Sraka in večinski lastnik Gradisa Skupine G Uroš Ogrin.

Na podlagi spremenjene družbene pogodbe ima Grep po novem tudi nadzorni svet. Njegovi člani so postali Sraka, Maja Kepec, ki prav tako prihaja iz vrst Energoplana, in Simon Snedic, izvršni direktor Gradisa Skupine G. Za spremembo statuta Grepa in vzpostavitev nadzornega sveta sta se Sraka in Ogrin odločila, ker je morala o vsaki pomembnejši odločitvi odločati skupščina družbenikov. Po naših informacijah so Energoplan in Gradis Skupino G k spremembi družbene pogodbe spodbudile tudi lanskoletne lastniške spremembe Grepa.

Takrat je v nenavadnih okoliščinah četrtinski lastniški delež prešel iz lastništva avstrijskih finančnih skladov Supernova in MKT v last mariborskega taksista Daniela Robnika oziroma njegovega podjetja Vehero. Kot je dejal Aram, bo poskušal narediti vse, da se nasedli projekt gradnje trgovskega središča premakne z mrtve točke. Sraka in Ogrin sta se o črpanju že odobrenih 15 milijonov evrov posojil in najemu dodatnih 15 milijonov evrov za dokončanje trgovskega središča z bankami neuspešno dogovarjala skoraj dve leti. Toda po novem se bo z Grepom dogovarjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nanjo so namreč banke NLB, NKBM in Abanka Vipa nedavno prenesle veliko večino od približno sto milijonov evrov terjatev do Grepa.

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo, da bo Grep tudi uradno postal insolventen. V naslednji fazi bo Aram pozval lastnike, naj družbo dokapitalizirajo. Ker Energoplan in Gradis Skupina G dihata na škrge, njuno poslovanje pa zaostaja za načrtom o finančnem prestrukturiranju, na podlagi katerih so upniki potrdili prisilne poravnave obeh družb, Grepa zagotovo ne bosta zmogla dokapitalizirati. Finančne injekcije ne moremo pričakovati niti od Robnika. Zato bo sledil eden od insolventnih postopkov: prisilna poravnava ali stečaj. Po napovedih Arama bodo poskušali v dogovoru z DUTB na vsak način uspešno zaključiti prisilno poravnavo. Tudi Zlatko Sraka je povedal, da bodo skupaj z bankami poskušali najti poslovni model, od katerega bodo imeli korist vsi. Pri tem se nadeja, da družba ne bo končala v stečaju. »Od vseh gradbenih podjetij, ki so bankrotirala, skoraj nobenemu v stečajnem postopku ni uspelo prodati nepremičnin,« je dodal Sraka. Po prenosu dela terjatev na DUTB se je zvišalo zanimanje vlagateljev, med drugim iz Rusije in Kitajske, za nakup trgovskega središča. Vlagatelji namreč računajo, da bodo trgovsko središče lahko odkupili po nižji ceni, kot znašajo terjatve bank do Grepa, je dodal Aram.

Če bo Grepu uspelo prodati trgovsko središče, bi to pomenilo, da imata Energoplan in Gradis Skupina G možnosti za dolgoročno preživetje. V tem primeru bi se namreč družbi lahko znebili stomilijonskega poroštva na posojila, ki jih je najel Grep. Iz zadnjega trimesečnega poročila o poteku prisilne poravnave je razvidno, da je Energoplan v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegel 248.000 evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je pridelal skoraj 110.000 evrov izgube. Trenutno se družba ukvarja predvsem z oddajanjem nepremičnin, po besedah Arama pa bi lahko v primeru uspešnega zaključka trgovskega središča v prihodnjih letih izvedli za 300 milijonov evrov projektov. Precej bolje je v obravnavanem obdobju poslovala Gradis Skupina G. Ta je dosegla 1,1 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrih šest tisoč evrov čistega dobička.