Na predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča naj bi vlada danes – torej tik pred iztekom enoletnega roka, ko je mogoče najvišje položajne uradnike razrešiti brez krivdnih razlogov – razrešila generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Dušana Valentinčiča, na njegov položaj pa postavila sedanjega direktorja največjega slovenskega zapora na Dobu Jožeta Podržaja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, je minister Pličanič ocenil, da bo Podržaj na čelu URSIKS bolj aktivno sodeloval pri reformi sistema izvrševanja kazenskih sankcij. »Minister ocenjuje, da bo Podržaj s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami po eni strani zagotavljal stabilnost in delovanje zaporskega sistema, po drugi strani pa tudi izvedel potrebne spremembe in v naš sistem uvedel dobre prakse iz drugih držav,« so poudarili na pravosodnem ministrstvu.
Pličanič je o Valentinčičevi zamenjavi razmišljal že v času, ko je bil minister v drugi Janševi vladi. Tedaj ga je vznemirjala precejšnja izguba javnega gospodarskega zavoda Pohorje, ki vključuje zaporniško podjetje in delavnice, pa tudi Valentinčičeva odločitev, da kljub določilu Zujfa o obveznem upokojevanju kar 24 zaposlenim, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, podaljša pogodbo o zaposlitvi. Zato je Pličanič na URSIKS odredil izredno notranjo revizijo, ki pa po naših informacijah pomembnejših nepravilnosti ni ugotovila.
»Premalo občutka za človekove pravice«
Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo delo Dušana Valentinčiča v zadnjih letih ocenjuje kot zelo dobro. Ne bi pa mogel, kot poudarja, tega reči tudi za Podržajevo. »Jože Podržaj kot vodja največjega zapora v državi, kjer so zaprti tudi obsojenci z najdaljšimi kaznimi, vsekakor opravlja težko in odgovorno delo. Toda za vodenje generalne uprave je treba imeti povsem drugačno vizijo, kot jo izkazuje s svojimi ravnanji. Če bo Podržaj na novem položaju zgolj uresničevalec 'vizij' ministra Pličaniča, se nam slabo piše. To bi pomenilo, da bomo najbrž sledili slabim zgledom z zahoda – privatizaciji, centralizaciji in še čemu.«
Po mnenju uglednega penologa Podržajevo delo – tako kot delo ministra Pličaniča – ne kaže prizadevanj po izboljševanju. Nasprotno pa po njegovem velja za Valentinčiča. V danih razmerah, ko se število zaposlenih v zaporu zmanjšuje, število obsojencev pa povečuje, mu je vseeno uspelo poskrbeti za vse potrebno, da se razmere v zaporih niso bistveno poslabšale, poudarja Petrovec. Podržajeva stališča so se po njegovem mnenju izkazala za zelo problematična tudi v polemiki, ki sta jo o pravicah zapornikov vodila v reviji Pravna praksa. Med drugim je šlo za primer neproblematičnega zapornika, ki se je hotel udeležiti pogreba partnerice brez uniformiranih paznikov, da ne bi prizadel svojcev. A direktor Podržaj je vztrajal pri svojem in obsojenec na pogreb ni šel. »Podržaj ima bistveno premalo občutka za človekove pravice in za dovolj demokratično vodenje, da bi bil lahko uspešen na novem položaju,« poudarja Petrovec.
Verk zamenjavo pozdravlja
Nasprotno predsednik konference sindikatov uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk zamenjavo na čelu URSIKS pozdravlja. Pravi, da je sindikat Valentinčiču že leta 2012 predlagal, naj odstopi, saj se »elementarne zadeve zaposlenih niso urejale«. Po Verkovem prepričanju se Valentinčič ni dovolj zavzemal za izboljšanje sistema, ni izpeljal poenotenja njegovega delovanja, zaposlenim ni v zadostni meri zagotovil strokovnega in varnega dela. »Podržaja zelo spoštujem in menim, da bo dvignil nivo socialnega partnerstva,« nam je dejal Verk.
Valentinčič se vrača na čelo zapora v Kopru, kjer je že bil, potem ko ga je z mesta generalnega direktorja URSIKS sporazumno brez krivdnih razlogov razrešila prva Janševa vlada. Da se vrne na čelo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ga je v mandatu Pahorjeve vlade povabil takratni pravosodni minister Aleš Zalar.
