Že dvajseto leto zapored nevladna organizacija Projekt Človek izvaja programe za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti. Leta 2010 so začeli razvijati program Terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke, prek katerega se v proces rehabilitacije odvisnosti skupaj s starši lahko vključijo tudi otroci. »Ugotavljamo, da otroci zasvojenih staršev tako kot starši trpijo za posledicami odvisnosti in potrebujejo dodatno obravnavo v smislu spodbujanja zdrave navezanosti, vzgoje, starševske skrbi in dodatne zdravstvene oskrbe,« pojasnjuje vodja programa Andreja Barbara Jaš. Program predstavlja celostno in kontinuirano delo z uporabniki, njihovimi otroki, partnerji in drugimi bližnjimi osebami, poleg socialne rehabilitacije in obravnave zasvojenosti pa poudarja tudi vlogo starševstva in sobivanja z otrokom. Tako si uporabniki medsebojno pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in skrbi za otroke, terapevtsko delo pa je poleg obravnave zasvojenosti usmerjeno tudi v vzgojo za življenje ter spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami.
Boževa zgodba
Zadnjih triindvajset mesecev je uporabnik terapevtske skupnosti tudi Božo, oče dveinpolletne hčerke, ki je k programu pristopil zaradi zasvojenosti z različnimi substancami, od alkohola, kokaina, heroina do tablet. »Želja po spremembi je bila ves čas prisotna, a si nisem znal pomagati in nisem imel poguma poiskati pomoči. Pričakoval sem hčer in socialni delavec mi je za spodbudo poiskal program ter mi ponudil pomoč, jaz pa sem jo sprejel. Zasluga je njegova,« priznava.
Terapija se po besedah Jaševe običajno začne z detoksikacijo na oddelku za zdravljenje odvisnosti Psihiatrične klinike, nadaljuje pa se v terapevtski skupnosti. Boževa detoksikacija je trajala štirinajst tednov, v terapevtski skupnosti pa so se nato skupaj posvetili spreminjanju njegovih vedenjskih vzorcev. »To drugo je dejansko težje od samega odvajanja,« priznava Božo, »motivacija nekaj časa je, nato pade in kmalu pride boj s samim sabo, ker si navajen nekih življenjskih vzorcev, ki jih je težko spremeniti.« Težave je imel z vzkipljivostjo ter prepoznavanjem in zaznavanjem čustev, med terapijo pa mu je uspelo spremeniti način življenja. »Zdaj je stanje zadovoljivo. Uspelo mi je vzpostaviti stik z vso družino, čutim veselje in na življenje gledam z drugačnimi očmi kot prej,« zagotavlja. V terapijo je vključena tudi njegova hči, ki se je rodila kot zasvojenka, saj je bila od drog odvisna tudi njegova prejšnja partnerica. »Tudi hči je bila na detoksikaciji in se je pri šestih mesecih vključila v program. Rojena je v tej skupnosti in tukaj imava svoj dom,« pojasnjuje Božo. Po besedah Jaševe bo Božo zdravljenje končal predvidoma do poletja in se nato vrnil v domače okolje, kjer je dobil neprofitno stanovanje. Pri opremljanju stanovanja mu pomagajo skupnost in njegovi bližnji, išče pa tudi že službo. »Ko bo prišel v domače okolje, mu bomo ponudili podporo s tedenskimi pogovori in spremljanjem,« zagotavlja Jaševa.
Poskrbljeno za otroke in starše
V organizaciji Projekt Človek so z lokalnim vrtcem in šolo dogovorjeni, da lahko otroke med rehabilitacijo v programu vpišejo v varstvo in izobraževanje. »Tako imajo starši čas za odgovornosti v programu ter zunaj njega in terapevtsko delo, hkrati pa so otroci deležni vrstniške socializacije in vzgojno-izobraževalnega programa. V popoldanskem času je v programu navzoč tudi vsaj en strokovni delavec, ki spremlja interakcijo otrok in staršev ter jim pomaga pri vzgoji in skrbi za njih,« pojasnjuje Jaševa. Program je strukturno urejen. V dopoldanskem času, ko so otroci v vrtcu, se izvajajo terapevtske, delovne, športne in kulturne dejavnosti, v popoldanskem času pa se uporabniki ukvarjajo z otroki oziroma družino, z igro in vzgojo.
Kako poiskati pomoč
Progam za zasvojene starše trenutno končujejo prvi uporabniki, zato je o uspešnosti programa še prezgodaj govoriti. »Pri tistih, ki so končali naš klasični program urejanja zasvojenosti v terapevtski skupnosti, merimo kar osemdesetodstotno uspešnost, kar je kar zgovoren podatek. Trudimo se, da bomo podoben rezultat dosegli tudi v programu za starše,« zatrjuje vodja programa Andreja Barbara Jaš. »Za oblikovanje programa smo se odločili, ker ni programov, ki bi ponudili hkratno obravnavo roditeljev in njihovih otrok v Sloveniji. Dejstvo je, da ima problem z zasvojenostjo veliko staršev, ki zaradi strahu pred ločitvijo od otrok in posledic, ki jih to potegne za seboj, pomoči sploh ne poiščejo,« dodaja. Zasvojeni starši se v terapevtske skupnosti običajno vključujejo na pobudo ali zahtevo pristojnega Centra za socialno delo, po besedah Jaševe pa se nanje lahko obrnejo tudi prek sprejemnih centrov v Rušah, na Ravnah na Koroškem, v Ljubljani, Kočevju, Novem mestu ter Piranu ali pa pokličejo v terapevtsko skupnost na (0)59 740 361 in se dogovorijo za srečanje.
