Novi zakon o štipendiranju, ki je začel veljati z začetkom tega leta, uvaja štipendije tudi za tako imenovane deficitarne poklice, torej tiste, za katere na slovenskem trgu dela primanjkuje kadrov. Čeprav bi moral biti javni razpis za podelitev teh štipendij objavljen že do konca januarja, pa vlada še ni sprejela podzakonskih aktov, ki bi določili, kateri poklici so deficitarni, niti ni določila, na kakšen način se bodo štipendije podeljevale.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pojasnjuje, da zakon v prehodnih in končnih določbah izrecno določa, da javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice prvič objavi po sprejemu politike štipendiranja, ki pa še ni bila sprejeta. Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da jo bo vlada potrdila do poletja.
Štipendija za deficitarne poklice naj bi bila sicer dodeljena za celoten izobraževalni program. Znašala bo 100 evrov na mesec, pri čemer bo delodajalec moral prispevati 70 odstotkov stroška. Na ministrstvu pojasnjujejo, da pri štipendijski politiki uporabljajo podatke o povpraševanju delodajalcev po posameznih poklicih ter o dodeljenih in nepodeljenih kadrovskih štipendijah, zato lahko, kot pravijo, dovolj natančno določijo najbolj iskane poklice na trgu dela. Na takšnih podatkih bo, dodajajo, temeljila tudi politika deficitarnih štipendij. Katere poklice bodo ob tistih, za katere so že podeljene kadrovske štipendije, še določili kot deficitarne za naslednje obdobje, bo jasno do poletja. Področja deficitarnosti bodo sicer določena za petletno obdobje.
Zavod sam seznamov deficitarnih in suficitarnih poklicev ne pripravlja več, saj z ukinitvijo obvezne prijave prostih delovnih mest od lanskega aprila nima več pregleda nad celotnim povpraševanjem delodajalcev po delavcih. To so sicer po ugotovitvah Zavoda RS za zaposlovanje predvsem inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, zdravniki specialisti, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, razvijalci programske opreme, kuharji, tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje, varilci...
Junija naj bi začeli izvajati projekt Napovednik zaposlovanja
To, da še nimamo politike štipendiranja, pa ni edini problem. Prav tako nimamo ustreznih raziskav, kakšne potrebe in veščine bomo v Sloveniji na trgu dela v prihodnje sploh potrebovali, kar je pred dnevi v intervjuju za Dnevnik opozorila Alenka Kajzer iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da to ne drži povsem. Čeprav priznavajo, da je bilo v prejšnjih letih napovedovanje bodočih potreb, ki je temeljilo na prijavi prostih delovnih mest, precej nezanesljivo, pa so, kot pravijo, v letošnjem letu začeli izvajati projekt kratkoročnega napovedovanja bodočih potreb, ki bo temeljil na reprezentativni anketi med delodajalci. To bo zavod za zaposlovanje izvedel v sodelovanju s statističnim uradom (Surs), ministrstvom za delo in delodajalci, objava prvih rezultatov pa bo predvidoma junija.
Za srednjeročne napovedi pa bodo, kot pravijo na ministrstvu, prek javnega naročila še v letošnjem letu izbrali zunanjega izvajalca. Pri tem na zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da gre za kompleksna in zahtevna raziskovanja, ki morajo upoštevati številna vprašanja – demografski in gospodarski razvoj, smernice v globalnem gospodarstvu, razvoj tehnologije in strok in podobno.
V šolo, ki zagotavlja službo
Ravno stanje na trgu dela ima odločilno vlogo pri odločanju bodočih srednješolcev ali bodočih študentov, kje bodo nadaljevali svojo izobraževalno pot, v svojem okolju opaža Angela Marton z Zavoda RS za zaposlovanje – območne službe Murska Sobota. Učence in dijake srečuje, ko jo šole prosijo za sodelovanje, posebej pa jo obiščejo tudi dijaki (sami) in učenci (s starši), ki imajo o svojih poklicnih usmeritvah več vprašanj. »Čisto preprosto, razmišljajo o tistih poklicih, pri katerih so možnosti zaposlitve največje. In to ne samo v okolici doma, tudi čez mejo v Avstriji.«
V nasprotju s tem pa se primorska mladina iz Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina za nadaljnje izobraževanje odloča predvsem na podlagi zanimanja, opaža svetovalna delavka Nataša Čuk, ki v šoli med drugim skrbi za poklicno usmeritev učencev. »Starše najbolj skrbi oddaljenost šole od kraja bivanja, učenci pa se največkrat odločajo za srednjo šolo v skladu s tem, kar jih zanima. Osebno sem prepričana, da če človeka nekaj resnično zanima, se bo znašel tudi v krizi. Pa naj to pomeni, da bo uspešen pri iskanju zaposlitve na svojem področju ali pa bo poiskal samostojno pot.«
Najpogostejša težava učencev sicer je, da na koncu devetega razreda niti ne vedo, kaj jih pravzaprav veseli. A če je še pred nekaj leti veljalo, da so odločanje o prihodnosti za štiri leta premaknili z vpisom v gimnazijo, je danes po opažanju Čukove drugače. Pogosteje se odločajo za manj splošne srednje šole. »Na srečo imamo tako odprt šolski sistem, da so v njem možni prehodi. Če torej nekdo po prvem letniku srednje šole, ki ni splošna, ugotovi, da mu poklic ne leži, se brez večjih težav lahko preusmeri v drugo srednjo šolo.«
Sicer pa na izbiro izobraževalne poti otrok in mladine lahko močno vpliva ravnanje države. Martonova opaža, da se bodoči dijaki odločajo predvsem za tiste srednje šole, do katerih lahko pridejo s subvencioniranim javnim prevozom. Veliko redkeje se odločijo za takšno srednjo šolo, za obisk katere bi se morali preseliti v (za zdaj še) nesubvencioniran dijaški dom.
Kadrovske štipendije za večino postranskega pomena
Kljub temu da se učenci pogosteje odločajo za poklicne ali tehniške srednje šole, pa zelo redko povprašajo po možnosti kadrovskega štipendiranja, pravi Čukova. Starši in otroci tudi nimajo informacij o kadrovskih štipendijah, tako da o njih niti ne razmišljajo, opaža. Sem in tja so jih omenjali edino v obdobju od začetka leta 2012, ko mladoletni dijaki niso bili upravičeni do državnih štipendij, temveč so njihove družine v zameno prejemale nekoliko višje otroške dodatke. Kot je znano, so od začetka letošnjega leta mladoletni dijaki ponovno upravičeni do državnih štipendij, a le do polovičnega zneska glede na svoje polnoletne soštipendiste.
Da pri odločitvi za srednjo šolo možnost kadrovskega štipendiranja pri bodočih dijakih ne igra pomembne vloge, je po mnenju Čukove kriv tudi časovni načrt. Medtem ko se morajo bodoči dijaki že aprila prijaviti v želeno srednjo šolo, kadrovske štipendije običajno razpišejo šele nekaj mesecev kasneje. »Štipendije so za mlade premalo atraktivne,« dodaja Igor Antauer, generalni sekretar Združenja obrti in podjetništva Slovenije. »Tistih sto evrov je pač premalo, zato se mladi raje odločajo za študentsko delo.«
Klavrna skrb za deficitarne poklice
Čeprav je vlada uvedla štipendije tudi za deficitarne poklice, pa se pri zagotavljanju kadrov zanje zdi, kot da država zanje nima več pravega interesa. Ne le da zmanjšuje svoj delež sofinanciranja kadrovskih štipendij za te poklice, podoben trend smo zaznali tudi pri razpisih za nadaljnje izobraževanje. Lani so na ministrstvu za izobraževanje razpis v srednje šole pospremili z opombo, da bodo šole spodbujali predvsem pri deficitarnih in redkih poklicih, za katere izražata visok interes gospodarstvo in lokalno okolje. Letošnji srednješolski razpis sicer nadaljuje začrtano pot, kar pa ne velja za letošnjega visokošolskega. Glede na lani se je namreč povečalo število študijskih mest za študij družboslovja in humanistike ter zmanjšalo število mest za študij naravoslovja in tehnike. Kot smo že poročali, gre po mnenju nekaterih poznavalcev pri tem po vsej verjetnosti za prilagoditev vpisnih mest realnemu zanimanju študentov.
