Italijanski odvetnik Andrea Saccucci, ki je v Sloveniji znan po uspešnem zastopanju izbrisanih, je v Strasbourgu vložil nov primer zoper Slovenijo. Prevzel je zastopanje lastnikov izbrisanih podjetij, ki jih je država s posebno zakonsko ureditvijo pred petnajstimi leti prisilila, da so za dolgove teh podjetij odgovarjali z osebnim premoženjem.
Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu je bilo sicer doslej že vloženih osemnajst primerov, Saccucci pa namerava doseči pilotno sodbo – takšno, kot jo je sodišče izreklo v primeru izbrisanih. »Prevzel sem enega od primerov in v imenu pritožnika vložil dodatne zahteve,« nam je potrdil odvetnik iz Rima.
Upniki nad upokojenega skladiščnika
Če bo Saccucci uspešen, bo morala država na podlagi enega primera sistemsko urediti položaj vseh nekdanjih podjetnikov, ki jih je prizadel prenos terjatev s podjetij na osebno premoženje. Glede na to, da je bilo mnogim premoženje zarubljeno oziroma so se dolgovi poplačevali iz njihovih prihodkov, denimo pokojnine, bi lahko bile tudi odškodnine, ki bi jih plačala država, precej visoke.
Saccucci je ocenil, da način, kako je država podjetja izbrisala iz poslovnega registra, ni bil ustrezen. Delničarji in menedžerji velikokrat niso bili ustrezno obveščeni o postopku izbrisa, problematično pa je bilo tudi zakonsko določilo, da so tako imenovani aktivni delničarji po izbrisu družbe (avtomatsko) sprejeli osebno odgovornost za vse dolgove družbe, tudi če za izbris in za dolgove v resnici sploh niso vedeli. Med njimi so bili namreč delničarji in manjšinski družbeniki, ki z dogajanjem v podjetjih niso bili seznanjeni.
Podjetja so bila izbrisana po uradni dolžnosti, zaradi neaktivnosti, kot opozarjajo v Civilni iniciativi nasilno izbrisanih podjetij (CINIP), pa so družbeniki zaradi prisilnega poplačevanja dolgov obubožali, medtem ko so se resnični krivci za slabo poslovanje podjetij, torej vodilni kader, »pravočasno« umaknili in svoje osebno premoženje pred rubežem skrili. Iniciativa izpostavlja denimo primer skladiščnika v manjši delniški družbi (podatke zaradi zaščite žrtev prikrivajo), ki mu je ob upokojitvi podjetje za nagrado poklonilo nekaj delnic. Po izbrisu družbe iz poslovnega registra pa so upniki nekdanjega skladiščnika kot (so)lastnika podjetja pozvali, naj plača njene dolgove. Podobna usoda naj bi doletela komercialista v eni od slovenskih delniških družb. »Ko se je zaposlil drugje, je delniški družbi prodal svoje delnice,« navaja v dokumentih iniciativa. »Kljub temu da pet let pred izbrisom podjetja ni bil več delničar družbe, pa je v sodnem registru ostal vpisan kot delničar ustanovitelj, zato mu je znano slovensko podjetje v sodelovanju s sodiščem zarubilo nekaj plač.«
Po osmih letih – v svet
Predstavnik iniciative Dušan Švara nam je včeraj dejal, da vsak teden sprejema klice obupanih nekdanjih lastnikov podjetij. Nekateri naj bi zaradi stisk, ker so jim zarubili vse premoženje, storili tudi samomor. V iniciativi zatrjujejo, da je za zaplete kriva država, ki tega področja ni ustrezno zakonsko uredila. V zadnjih petnajstih letih se je sicer zvrstilo nekaj poskusov spreminjanja zakonodaje in tudi ustavnih pritožb, a celostno položaj ni urejen. Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij opozarja, da so od leta 2006 s težavami seznanjali »vsakokratnega predsednika države, vsakokratno vlado ter državni zbor, evropske poslance in varuha človekovih pravic«, a se nihče ni odzval. Vlada naj bi sicer nedavno ustanovila posebno delovno skupino za reševanje te problematike, a nam na gospodarskem ministrstvu tega včeraj (še) niso mogli potrditi.
CINIP je minuli teden sporočila, da so se zaradi nepripravljenosti države, da bi njihov položaj reševala, odločili pritegniti pozornost mednarodne javnosti. Že čez nekaj dni naj bi oddajo o izbrisu slovenskih podjetij predvajali na finski televiziji YLE, ki je pri nas sicer znana po oddaji Resnica o Patrii. Član iniciative Bojan Šušterič nam je zagotovil, da je bila televizijska ekipa v Sloveniji na obisku minuli mesec, da so intervjuje snemali tudi pri njem doma. Pravi, da so producenti nedavno sporočili, da je šest nadaljevanj že pripravljenih za predvajanje. V informativnem uredništvu YLE prejšnji teden o tem sicer niso vedeli ničesar, zato smo vprašanja o oddaji naslovili na uredništvo dokumentarnega programa YLE.
