»Najbolj neučakane dvoživke so se že prebudile iz zimskega spanca, zato smo v nekaterih krajih prostovoljci že začeli postavljati zaščitne mreže za dvoživke. Na terenu smo že na Večni poti v Ljubljani, v Hrašah pri Smledniku, Rovi pri Radomljah, Boreci pri Ljutomeru in drugje. Množično spomladansko selitev dvoživk pa pričakujemo v prihodnjih treh tednih, zato iščemo kar največ prostovoljcev, ki bi v akcijah pomagali,« je povedala Prevorškova.
Prečkanje ceste težko preživijo
Ljudje se v zadnjem času vedno bolj zavedajo ogroženosti dvoživk in posledično so tudi vedno bolj pripravljeni pomagati pri reševanju teh živali takrat, ko so najbolj ranljive. Kot smo ugotovili na eni izmed lanskih akcij, gre tudi za zanimivo večerno druženje in predvsem enkratno izkušnjo. Tudi in sploh za otroke. Dvoživke se iz gozda v mlake selijo zaradi razmnoževanja, premikajo pa se zelo počasi, saj v tem času že nosijo zarod, poleg tega samice na hrbtu že prenašajo samce. V krajih, kjer njihovo selitveno pot prečka prometna cesta, večina populacije konča pod kolesi avtomobilov.
»Veliko ljudi pogled na tisoče trupelc na cesti zelo prizadene in želijo dvoživkam pomagati, vendar velikokrat ne vedo, kako pomagati in ali je pomoč sploh smiselna. Pomoč je več kot smiselna, saj lahko že nekaj prostovoljcev na točki, kjer dvoživke prečkajo cesto, reši tudi več sto ali več tisoč živali v le nekaj dneh. Da sploh ne omenjamo, da je spomladansko večerno sprehajanje, ki ga združimo s pobiranjem dvoživk, izjemno dobra rekreacija in prijetna sprostitev ter poučna zabava za naše malčke,« poudarja tudi Prevorškova.
Žabji zemljevid ima vse več točk
V društvu Žverca so tako oblikovali posebno spletno stran www.pomagajmo-zabicam.si, kjer so zbrali osnovne informacije o pomoči dvoživkam. »Radi bi spodbudili čim več ljubiteljev živali, da bi se v svojem kraju lotili pomoči dvoživkam, tako kot smo se v Žverci tega samoiniciativno lotili v Hrašah pri Smledniku. Začeli smo s tremi prostovoljci in rešili tri tisoč dvoživk, zdaj s pomočjo zaščitnih mrež in prostovoljcev rešimo okoli 15.000 dvoživk,« je opisala Zala Prevoršek.
Na omenjeni spletni strani najdemo zemljevid lokacij, kjer se je akcij mogoče udeležiti, in tudi seznam krajev, kjer so na cesti opazili dvoživke, vendar jim tam še nihče ne pomaga. Hkrati so tam zbrana osnovna navodila, kako pomagati dvoživkam. Odziv ljudi na to akcijo je vsako leto večji, »žabji zemljevid« pa ima vse več točk. Reševanje je sicer silno preprosto: žabice po mraku (od 18. pa tja do 21. ure) ročno pobirajo v posode in jih nosijo čez cesto. Med obvezno opremo torej sodijo dovolj globoko vedro, odsevni jopič in dobra svetilka, če pada dež, pa tudi škornji in dežni plašč.
