Sleme in greben se pokrivata s slemenjaki in sta na stičiščih najvišjega dela strešnega krila. Sleme v horizontalah, greben v poševninah. Prezračevalni kanal pod kritino zrak v kapnem predelu strehe dovaja ter ga v najvišjih točkah (sleme, greben) odvaja. V praksi je to največkrat urejeno z zračniki, ki poskrbijo za odvod zraka v preseku približno 20–30 cm2 v zgornji polovici strehe, vendar je to premalo. Tako je treba zagotoviti dodatni odvod zraka v slemenu in grebenu.

Kot osnovo smo povzeli predpis DIN 4108-3. Pri prezračevanju (po DIN 4108-3) govorimo o minimalnem preseku odprtin za dovod zraka, ki ne sme biti manjši od 200 cm2/m ali 2 ‰ kvadrature strehe za pas širine enega metra v smeri kap–sleme, za odvod zraka v področju slemena pa mora biti presek 0,5 ‰.

Slemenjake so v preteklosti na grebenih in slemenih polagali v malto (mokra montaža). Tako jih ni veter pometal s strehe in pod kritino nanašal prahu, listja, snega … Z uvedbo slemensko-grebenskih trakov ali elementov se je uveljavila suhomontažna vgradnja. Prezračevalni trakovi so skupaj s sponkami za slemenjak nadomestili malto. Sponka služi za pritrjevanje, slemensko-grebenski trak (ali element) pa zagotavlja zaščito pred nanosom nesnage in snega. Z uporabo teh elementov je omogočeno dodatno odvajanje zraka v predelu slemen in grebenov ter v celoti izboljšano zračenje strehe. To je izjemno pomembno, ne samo pri kovinskih kritinah, temveč pri vseh.

Pri izvedbi suhomontažnega slemena je treba slemenjake privzdigniti od kritine za približno 10 mm, kar storimo s slemensko letvijo ali desko. Priporočamo izvedbo s slemensko desko, kajti ta v zimskem času preprečuje prehod toplega zraka (južna stran strehe) na nasproti ležečo severno stran strehe in s tem nastajanje žleda. S tako vgrajenimi slemenjaki smo dobili dodaten odvod zraka v slemenu, in sicer približno 100–130 cm2/m (ena stran slemena). Če k temu prištejemo še presek zračnika, dobimo presek 130–160 cm2/m (na eno stran strehe). Ker je zahteva po prezračevanju na položnejših strehah in strehah z daljšimi špirovci večja, je priporočljivo presek odvoda zraka povečati s kovinskim prezračevalnim elementom, ki ga montiramo pod predzadnjo vrsto kritine po celotni dolžini slemena namesto klasičnih zračnikov. Podatek o preseku 180 cm2/m nam pove, da je ta odvod kar nekajkrat večji od odvoda zračnika (20–30 cm2), ki se montira približno na vsakih 80 cm ali, preprosto rečeno, med par špirovcev. To je ta »posebni sistem prezračevanja«, prepoznamo pa ga kot rahlo dvignjeno vrsto strešnikov.