Številne študije so potrdile, da se število smrtnih žrtev zmanjša za polovico, če so gospodinjstva, v katerih je prišlo do požara, imela detektor dima. Glavna naloga takšnih detektorjev je zaznati prisotnost dima v prostoru in na to opozoriti ljudi v istem ali bližnjih prostorih.
Zakaj vgraditi detektor dima
Detektor dima s sireno, zvoncem ali telefonskim klicem opozori speče ljudi na požar v prostoru in tako omogočiti pravočasno evakuacijo. Zato je najbolje, da je detektor nameščen blizu spalnice. Vendar pa to ni dovolj.
V večnadstropnih stavbah, kjer pride do požara v nadstropju, ki nima detektorja dima, se lahko zgodi, da se požar razbuhti, preden ga zazna detektor dima v sosednjem nadstropju. Zato varnostne zahteve določajo, da je detektor dima vgrajen v vsakem nadstropju posebej.
Na kar najboljšem mestu
Detektorje namestimo na strop ali na stene pod strope oziroma dovolj daleč od virov pretoka zraka ali od vrat kopalnice, kjer se pojavlja para. Najbolj primerno mesto je med spalnico in drugimi bivalnimi prostori.
Zaprta vrata spalnice po eni strani predstavljajo zaščito pred dimom, po drugi strani pa detektorju preprečujejo, da zazna dim. To je še posebno problem v spalnicah. Če spite ob zaprtih vratih, montirajte detektor v spalnico – še posebno, če v njej kadite ali imate v njej TV-sprejemnik, klimatsko ali kakšno drugo napravo, ki bi lahko povzročila požar. Če spite pri odprtih vratih, naj bo detektor montiran na hodniku ali v predsobi. Ta bo zaznal požar v tako spalnici kot v drugih prostorih.
Detektorje bi bilo najbolje namestiti v vsako etažo ali celo v vsak prostor. Ni jih priporočljivo vgraditi v kuhinje in garaže (zaradi vročine in pare, ki nastajata med kuhanjem, ter izpušnih plinov se pogosto izključi) ter hladne prostore, ki niso primerni za montažo občutljivih elektronskih naprav. Dokazano je, da drugi detektorji dovolj hitro opozorijo na dim v hiši.
Vrste detektorjev
Dva najbolj pogosta tipa detektorjev dima, ki se ločita po mehanizmu, sta fotoelektrični in ionski. Fotoelektrični detektorji dima so primernejši za zaznavanje požarov, kjer je veliko dima, kot na primer pri tlečih požarih. Ionski tip detektorja je bolj razširjen, ker je cenejši in boljši za zaznavanje manjših količin dima, ki ga povzročijo požari z veliko ognja.
