Na zasebni fakulteti Alma Mater Europaea (AME), članici Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, bodo danes objavili lestvici »najuspešnejših« gimnazij in osnovnih šol. Kot nam je povedal profesor na tej fakulteti dr. Jurij Toplak, so podatke za razvrstitev devetletk in gimnazij pridobili z velikimi težavami.
Z Mitjo Leskovarjem sta že od leta 2011 poskušala pridobiti javne podatke o rezultatih osnovnih in srednjih šol, a jima je Državni izpitni center (RIC), sklicujoč se na zakonske prepreke, dostop do teh podatkov onemogočal. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja sta sprožila vrsto postopkov in na podlagi odločb informacijske pooblaščenke in razsodb upravnega sodišča naposled podatke dobila. Še vedno pa ne vseh zahtevanih. »Lestvica osnovnih šol je zaradi pomanjkljivih podatkov nepopolna in verjetno tudi netočna, zato smo se odločili, da bomo za začetek objavili le lestvico stotih najuspešnejših,« nam je povedal Toplak, ki upa, da bo objavljena lestvica spodbudila RIC, da bo z javnostjo delil več podatkov. »Tako si bodo starši ustvarili boljšo sliko«, poudarja, »lestvico pa bo mogoče sčasoma izpopolniti.«
Doslej šole razvrščali na podlagi domnev
Zbrane podatke so na AME obdelali po svoji metodologiji, ki je včeraj direktor RIC Darko Zupanc ni hotel komentirati. Gimnazije so na ustrezni klin lestvice uvrstili glede na dva letna podatka: glede na delež dijakov, ki so opravili maturo, in glede na povprečno oceno, ki so jo dosegli tisti, ki so maturo naredili. Oba podatka sta v končnem rezultatu za posamezno leto (tega so preračunali na poseben način) sodelovala z enako težo. Na končni rezultat so vplivali dosežki treh zaporednih let, a ti z različno težo. Ker so želeli, da bi bili rezultati čim bolj sveži, dosežek iz zadnjega leta predstavlja 50 odstotkov, iz preostalih dveh let pa le po 25 odstotkov. Na podoben način so želeli razvrstiti tudi osnovne šole, ki jih je okoli 450. Število točk naj bi predstavljalo dosežek devetletke na NPZ v zadnjih treh letih, ta pa naj bi bil za vsako leto sestavljen iz doseženih točk v šestem in devetem razredu. Tudi ta rezultat bi za zadnje leto predstavljal 50 odstotkov, za preostali dve leti pa po 25 odstotkov končne ocene. Pogojno obliko (naj bi) smo uporabili zato, ker je RIC doslej omogočil dostop le do dosežkov osnovnih šol v angleščini in slovenščini, pa še to le za šolsko leto 2010/2011. »Doslej smo šole razvrščali na podlagi domnev, odslej jih bomo na podlagi delnih rezultatov NPZ. Upam, da jih bomo lahko v prihodnosti na podlagi celovitih rezultatov NPZ. Starši za odločanje potrebujejo tudi te informacije.«
Pomisleki deloma upravičeni
Pomisleki o škodljivosti razvrščanja šol so deloma upravičeni. Lestvice merljivih dosežkov šol so zavajajoče, če samo po njih presojamo uspešnost šol. Dosežki na NPZ ali na maturi so namreč odvisni od veliko dejavnikov. Na primer od vstopne populacije: šola s samimi odličnjaki bo verjetno v povprečju uspešnejša na maturi od šole, v katero se vpisujejo povprečni učenci, po kvaliteti dela pa bo morda celo slabša od šole, razvrščene na nižje kline lestvice. O dosežkih soodločajo tudi socialni status učencev, pogoji za delo in še marsikaj. Merljivih dosežkov tudi ne gre enačiti s kakovostjo šole. Tega se zavedajo tudi na AME. Dr. Toplak zato poudarja: »Šola z najvišjim številom točk ni nujno tudi najboljša šola. O kvaliteti šole veliko povedo tudi odnosi med učitelji in učenci, vključenost šole v lokalno okolje, število učencev na računalnik, uspeh šolarjev v nadaljnjem izobraževanju, obšolske dejavnosti, športni rezultati, pomen vzgoje in discipline ter mnogi drugi dejavniki uspešnosti.«
