»Tudi tukaj večino dneva pomagam servisni ekipi, zjutraj in zvečer pa opravljam še naloge vodje ekipe s številnimi sestanki. Vtisi po enem tednu so zelo dobri, edina težava je bila dva dni zvečer, ko je megla ovirala trening. Proge so odlično pripravljene, strelišče je brezhibno, le prostor za servis smuči je malo majhen, a to je posledica tega, ker nimamo ženske štafete, zato nam pripada manj kvadratnih metrov,« je povedal Matej Oblak, ki ni skrival navdušenja nad infrastrukturo. Na vsakem koraku je očitno, da je biatlon eden izmed ruskih zimskih paradnih športov, zato so objekti zidani in za običajne standarde celo preveliki.
»V Rusijo prihajam že 15 let, saj imamo tukaj vsako leto vsaj eno tekmo. Poznamo njihove navade in jezik, razumem ruščino in jo malo tudi govorim, zato se je lažje dogovoriti za marsikatero stvar s prostovoljci, ki so sicer zelo prijazni in ustrežljivi,« je pojasnil Oblak. Najboljše olimpijske vtise je odnesel iz Vancouvra, kjer mu je bilo najbolj všeč, da je bila večina športnikov v eni olimpijski vasi. Čeprav se tekmovanja še niso začela, je na drugo mesto postavil Soči. Na zadnje mesto pa Torino, kjer so bili razmere za delo in tekmovanje ter vzdušje precej slabši kot na tekmah svetovnega pokala.
Čeprav so športniki raztreseni po treh vaseh, so biatlonci navdušeni, ker bivajo na enaki nadmorski višini, na kateri bodo tekmovanja. Za nameček imajo iz svoje hiške do tekmovališča le deset minut hoje. Jakov Fak je dejal, da je edina stvar, ki ga moti, smrčanje vodstva ekipe. »Malo se je pošalil. Tekmovalci spijo v zgornjem nadstropju, preostali smo spodaj, zato nas ne slišijo. No, maser Račečil včasih res malo smrči,« je povedal Oblak, ki še nima popolne ekipe. Peti biatlonec Simon Kočevar bo dopotoval 13. februarja in bo po potrebi pomagal tudi ekipi serviserjev, katerim sta v pomoč trenerja Velepec in Kos. »Imamo dovolj široko moštvo spremljevalcev, ki je zelo uigrano in vse poteka kot namazano. Edina težava je bila, ko smo morali tri dni prositi, da so nam prireditelji dovolili, da smo v olimpijsko vas lahko prinesli nekaj pločevink piva, ob katerem se zvečer usedemo in rečemo kakšno besedo. Vnos piva je bil zelo zahtevna procedura. V olimpijsko vas bi lažje prinesli puške kot pa pivo,« je dodal Oblak.
Nekaj dni se je ukvarjal tudi z iskanjem tehtnice, saj se je tista, ki jo prenaša zdravnica Nada Rotovnik Kozjek, na poti v Rusijo razbila. »V medicinski center smo poslali prošnjo za tehtnico, a ni bila uslišana. Dovolili so, da se hodijo tehtat v medicinski center, a so število tekmovalcev za tehtanje omejili le na tri na dan. Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo jo šli kupit v trgovino,« je končal Oblak. Posebej je pohvalil delo zdravnice Nade Rotovnik Kozjek, ki je zelo športno aktivna, saj je vsak dan vsaj dve uri tudi na smučeh. jo
