Potem ko so prebivalci Broda ustanovili civilno iniciativo proti severni različici daljnovoda Beričevo-Divača, zametki iniciative nastajajo tudi na območjih, kjer je zarisana južna različica omenjenega daljnovoda. Prebivalci območij s trase južne različice sicer razumejo nasprotovanje prebivalcev Broda in drugih krajev, čez katere je zarisana severna različica, a menijo, da bi bilo najbolj pravično, če bi nov 400-kilovoltni daljnovod šel severno od Ljubljane.
Želijo si bolj pravične delitve bremena
Ker južna varianta nov daljnovod umešča ob že obstoječega, tamkajšnji krajani opozarjajo, da bi morali razširiti traso za daljnovode, pri severni varianti pa bi Eles obstoječi 200-kilovoltni daljnovod zgolj nadomestil z bolj zmogljivim. »Daljnovodi morajo biti, ni dvoma, toda breme naj bo bolj enakomerno razdeljeno,« je prepričan župan občine Škofljica Ivan Jordan, ki bo svoje občane podpiral pri njihovih prizadevanjih proti južni trasi daljnovoda. Povedal je, da bo občinski svet na februarski seji razpravljal o tej tematiki in Jordan upa, da bodo svetniki potrdili sklep, da južne različice ne podpirajo, ker je to območje že obremenjeno z daljnovodom.
»Najbolje bi bilo, da bi daljnovod dali pod zemljo,« je še dodal Jordan, s čimer se je strinjal tudi iški župan Janez Cimperman. Toda na lanskoletnih posvetih s krajani o začrtanih variantah so predstavniki Elesa pojasnili, da bi bil vkop od 5- do 10-krat dražji. »Če z denarjem lahko razmetavajo za TEŠ 6, potem naj dajo denar tudi za vkop,« je bil neomajen Cimperman, ki je zagotovil, da bo občina na ministrstvu posredovala, da ne podpira novega daljnovoda.
»Seveda razumemo tudi ljudi iz Vižmarij in Broda, da nasprotujejo severni varianti, saj so že obremenjeni z električnimi vodi. Zato mora ministrstvo najti neko rešitev, ki ne bo prizadela toliko ljudi,« je razložil Cimperman, ki se mu sicer ne zdi logično, da bi naravovarstveniki v območju Natura 2000 dovolili gradnjo daljnovoda, ne pa tudi škofeljske obvoznice.
Župan Brezovice brez pripomb na traso
Velja omeniti, da je ljubljanski župan Zoran Janković ministrstvu za infrastrukturo in prostor poslal pismo, v katerem je občina pojasnila, da severna različica daljnovoda, ki teče po območju Mestne občine Ljubljana, ni sprejemljiva, ker »poteka skozi gosto naseljeno območje, v neposredni bližini sta tudi še posebej občutljiva objekta, šola in vrtec. Že obstoječe stanje negativno vpliva na bližnjo naseljeno okolico, s prehodom na 400-kilovatni daljnovod pa bi se stanje še bistveno poslabšalo«. Ljubljanska občina je ministrstvu še predlagala, naj prednostno preuči južno varianto in zagotovi optimalno traso za novi daljnovod.
Južni različici sicer ne nasprotuje župan občine Brezovica Metod Ropret, saj na občini soglašajo s predlagano umestitvijo daljnovoda na območju Brezovice. »Ker bi novi daljnovod zagotovo poslabšal uporabo nekaterih zemljišč, zahtevamo, da je Eles pošten do lastnikov teh zemljišč in jim zagotovi ustrezno finančno odškodnino,« je dejal Ropret, ki meni, da Slovenija dodatne električne kapacitete nujno potrebuje. »To je element razvoja, s katerim moramo živeti. Prepričan sem, da daljnovoda ni mogoče postaviti tako, da bi bili vsi ljudje z njim zadovoljni, vseeno pa je treba iskati rešitve, ki bi prizadele čim manj ljudi,« je še dodal Ropret.
