Z zajetimi posnetki so pri Googlu dopolnjevali svoje spletne zemljevide, posnetki pa so ključni za aplikacijo Ulični pogled, ki uporabnikom omogoča virtualno raziskovanje okolice. Slovenija je z zajetjem fotografij postala 55. država, ki se lahko pohvali z Uličnim pogledom, za letošnje leto pa pri Googlu načrtujejo tudi dopolnitev Uličnega pogleda z interaktivnimi zemljevidi slovenskih smučišč in notranjosti predsedniške palače v Ljubljani.
Nekaj zanimivih dejstev
Nekateri ocenjujejo, da je Google za svoje zemljevide, vključno s satelitskimi in uličnimi posnetki, zbral 20 petabajtov podatkov. To je približno enako kot 21 milijonov gigabajtov, oziroma 20.500 terabajtov podatkov.
Google med uličnim zajemanjem posnetkov seveda naleti tudi na prebivalstvo. V skladu z zaščito zasebnosti uporablja poseben algoritem, ki samodejno zamegli obraze posameznikov in registrske številke avtomobilov.
Google pridobi satelitske zemljevide s strani zasebnih, vladnih in komercialnih ponudnikov. Sicer pa so tovrstni podatki na voljo vsem, ki jih želi kupiti, oziroma ima ustrezno licenčno dovoljenje.
Določena območja so na satelitskih posnetkih zamegljena. Lastniki satelitov namreč poskrbijo za zakritje »občutljivih« predelov, še preden prispejo v roke Googla.
Medtem ko Ulični pogled omogoča virtualno sprehajanje zgolj po javnih površinah na prostem, obstajajo tudi zgradbe, ki jih lahko obiščemo z udobja domačega naslonjača. Takšna je denimo Bela hiša, pa Metropolitanski muzej umetnosti. Slednji je del Google Art Projekta, ki je virtualni javnosti odprl vrata v 156 muzejev po svetu. »Sprehodimo« pa se lahko tudi po številnih naravnih rezervatih, obiščemo največja letališča, nekatere univerze, kulturne znamenitosti in tako dalje.
Googlove kamere, ki so nameščene na avtomobile, so opremljene s 15 lečami, ki skupno zajamejo posnetke v ločljivosti 65 MP.
Tja, kamor avtomobili s kamerami ne morejo priti, jih ponesejo različni tricikli, nahrbtniki in snežne sani.
Ljubljana
Bled
Maribor
Bizarni prizori iz tujine
Zasebnost?
Kot že omenjeno, Google zakriva posameznikovo identiteto. Vendar so podrobni posnetki v mnogih državah kljub temu sprožili nasprotovanje in polemike glede pravice do zasebnosti. V številnih primerih namreč vseeno prihaja do neljubih razkritij. Zanimiv primer denimo prihaja iz Nemčije, ko so kamere zalotile starejšega moškega, ko je gol lezel iz avtomobilskega prtljažnika, na Finskem pa je kamera ujela domačina, ki se je brez hlač sončil na balkonu hiše.
Še več prahu pa je dvignilo nedavno razkritje, da so Googlovi zaposleni med zajemanjem slik z ulice pobirali podatke z nezaščitenih brezžičnih omrežij. Spletni velikan se je naposled v ZDA pogodil za plačilo 7 milijonov dolarjev odškodnine za prekrške in obljubil, da bo svoje zaposlene bolje podučil o zasebnosti podatkov.
Že leta 2010
Ulične posnetke pa bi večja slovenska mesta lahko dobila že nekoliko prej, vendar se s tem takrat informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ni strinjala. Leta 2010 je Musarjeva zavrnila Googlovo pobudo, saj bi tako nastala »zbirka osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage«. Zavzemala se je namreč, da Google takoj po slikanju s fotografij zbriše obraze, registrske tablice in ljudi v kočljivih položajih.
Kje je Ulični pogled že prisoten
Nekaj predlogov za virtualne potepe:
