Lani je na dan prišel še podatek, da Marija Ogrin ne izpolnjuje pogojev za vodenje muzeja, ker v predpisanem roku enega leta po nastopu funkcije ni opravila izpita iz tujega jezika. Njen odpoklic zahteva svet zavoda, ki ga vodi dr. Matevž Košir, pred njim pa je svet vodila svetnica SDS dr. Andreja Valič Zver. Slednja je ob izbruhu afere odstopila tudi kot članica sveta zavoda, ker je zatrdila, da o spornih dogodkih ni vedela ničesar. Odpoklic Ogrinove zahteva tudi strokovni svet Gorenjskega muzeja, ki ga vodi Jože Dežman. Prav tako so s podpisi svoje nestrinjanje z njenim delom podkrepili zaposleni, ker po njihovem mnenju krši odlok o ustanovitvi muzeja, obenem pa menijo, da dela nevestno in malomarno, kar škodi ustanovi. Podobno stališče je zavzel tudi sindikat muzeja.

Bohinjski zaplet

Javnosti doslej ni bilo znano, kako je Marija Ogrin skušala odstraniti iz muzeja Anjo Poštrak, ki ji je bila tudi mentorica pri strokovnem izpitu. Preklicala ji je pogodbo o delu in jo vrgla na cesto, a se je zganil svet zavoda in odločitev preklical. »Bilo je res hudo, ker sem se z veliko vnemo lotila dela v muzeju, zlasti veliko zamisli sem imela za izpostavo v Bohinju. Kljub očitnemu nasprotovanju sem na koncu tako rekoč brez Marije Ogrin kot mentorice pridobila strokovno izobrazbo in zdaj delujem v Muzeju Tomaža Godca v Bohinju,« nam je povedala Anja Poštrak.

Na občini Bohinj so zaradi nenehnih nesoglasij z Ogrinovo, ki povrhu vsega stanuje v Bohinju, že razmišljali o prekinitvi sodelovanja z muzejem. Izredno pozitivno pa so ocenili delo Anje Poštrak in poudarili, da bodo pogodbo o upravljanju muzejev v svoji občini (Muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša...) prekinili, če bo odgovorna oseba muzeja še naprej Ogrinova.

Ogrinova molči

Očitkov Ogrinovi pa je še mnogo več. Kranjska občina med drugim ugotavlja, da ni izpolnila projekta prenove Mestne hiše, vredne 60.000 evrov. Ogromno je bilo tudi strokovnih razhajanj in samovolje pri dogovorjenih projektih. Ko smo včeraj priklicali Marijo Ogrin, smo jo prosili za komentar glede očitkov, med katerimi je tudi račun za tečaj tujega jezika, ki ga je »nekdo« iz muzeja opravljal na Bledu. »Ne bom se pogovarjala z vami, ker boste vse moje besede obrnili,« je bila izjava direktorice Gorenjskega muzeja in nato je zahtevala pisna vprašanja. Prosili smo jo za odgovore v nekaj urah in jo po preteku roka skušali priklicati, a Ogrinova se ni več odzivala na klice in ni poslala želenih odgovorov. Tudi ob izbruhu zadeve z neizpolnjevanjem pogojev za njeno direktorsko funkcijo ni bila odzivna. Čeprav je pozneje zatrdila, da je »opravila preizkus« tujega jezika, pa ta ni bil ustrezen glede na jasno opredelitev v njeni pogodbi.

Že pol leta se vleče zgodba z neizpolnjevanjem pogojev za vodenje Gorenjskega muzeja in mestni svet bo prej ali slej moral sprejeti odločitev, kaj storiti z Ogrinovo. Direktorica javnega zavoda namreč ne izpolnjuje več pogojev za to delo, obenem pa so se za njen odpoklic izrekli tako rekoč vsi organi Gorenjskega muzeja in zaposleni. Ali bi lahko SDS kot močan člen kranjske koalicije župana Mohorja Bogataja uspela zaščititi »svojo« direktorico, bo kmalu jasno. Župan Bogataj gradiva za januarsko sejo v zvezi z Gorenjskim muzejem svetnikom še ni dostavil.