Po državnih dokapitalizacijah petih bank – NLB, Nove KBM, Abanke ter Probanke in Factor banke v likvidaciji – so zdaj vse oči uprte v preostali dve banki, vključeni v obremenitvene teste, Gorenjsko banko in Banko Celje. Načrte, kako bosta odpravili »primanjkljaj«, ki jima ga je izračunala svetovalna družba Oliver Wyman, morata Banki Slovenije predložiti do konca meseca, a vprašanje je, kaj lahko ponudita, da bosta zadovoljili centralno banko.
Kapitalsko ustrezne banke v lovu na kapital za pokrivanje morebitne luknje
Obe banki v domači lasti v nasprotju z NLB, Novo KBM in Abanko namreč izpolnjujeta kapitalske zahteve Banke Slovenije. Količnik temeljnega kapitala Banke Celje je konec junija lani znašal nekaj manj kot 9,5 odstotka, količnik temeljnega kapitala Gorenjske banke bo po neuradnih podatkih dosegel od 13 do 14 odstotkov. Vsaj slednja bo zahtevo Banke Slovenije po kapitalski ustreznosti zelo verjetno izpolnjevala tudi po dodatnih slabitvah, ki jih bo morala opraviti na podlagi ugotovitev tujih revizorjev. Ti so slaba posojila, kot smo že večkrat poročali, ocenjevali zelo na široko, zavarovanja pa nasprotno zelo konservativno. Prišli so do rezultata, da bi Gorenjska banka v primeru neugodnega scenarija (če se denimo ekstremno skrčijo gospodarstvo, investicije, domača potrošnja in krepko zviša brezposelnosti) potrebovala dobrih 300 milijonov evrov kapitala, Banka Celje pa slabih 400 milijonov. Gre za »možen kapitalski primanjkljaj do konca leta 2015« in te številke naj bi zdaj lovili v obeh bankah, ki sta bili vključeni v obremenitvene teste.
Tako v Gorenjski banki kot Banki Celje so nam potrdili, da so odredbo Banke Slovenije že prejeli. Centralna banka »ugotavlja potrebo po dodatnem kapitalu in banki nalaga, da v šestmesečnem roku izpelje aktivnosti za odpravo kapitalskega primanjkljaja«, pravijo v celjski banki. V Gorenjski banki pojasnjujejo, da je odredba Banke Slovenije »vsebinsko skladna z ocenjenim kapitalskim primanjkljajem ob uresničitvi pesimističnega scenarija«. Hkrati v nobeni od bank niso pojasnili, ali so jima v Banki Slovenije določili tudi znesek kapitala, ki ga morata zagotoviti v šestih mesecih. Po naših neuradnih informacijah tega podatka v odredbi Banke Slovenije ni.
Vse od objave rezultatov se že ugiba, da bo najverjetneje država tista, ki bo morala obema bankama zagotoviti potrebne milijone. Vendar velja poudariti, da je dokapitalizacija le eden od možnih ukrepov, ki jih za krepitev kapitalske ustreznosti navaja centralna banka. Med ukrepi so še povečanje prihodkov, večja izterjava posojil, unovčenje zavarovanj pri slabih posojilih, prodaja terjatev, prenosi naložb na družbe v skupini in drugo. V primeru potrebe po dokapitalizaciji je v primeru Banke Celje jasno, da obstoječi lastniki tega verjetno ne bodo zagotovili. Banka je namreč v več kot 41-odstotni lasti NLB, ki je Bruslju že pred leti zagotovila, da bo naložbo v Celju prodala in ne krepila, druga največja lastnica pa je s slabimi desetimi odstotki Slovenska odškodninska družba (Sod). Največja, okoli 44-odstotna lastnica Gorenjske banke je Sava, ki je že dlje časa na robu insolventnosti, 4,4-odstotna lastnica pa je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je delnice prenesla Nova KBM. Če bi zahtevo Banke Slovenije po večstomilijonskih dokapitalizacijah obeh bank dejansko izpolnila država, se postavlja vprašanje, ali bi lahko država s kasnejšo prodajo poplačala svoj vložek.
Kapital bank bremenijo tudi »ničvredni« državni papirji
Država oziroma državni vrednostni papirji so tisti, ki bi lahko bankam, vključenim v obremenitvene teste, povzročili še dodatne težave. Izvajalci obremenitvenih testov so namreč v primeru neugodnega scenarija predvideli, da bi se zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice v letu 2015 lahko zvišala na 8,5 odstotka. To bi pomenilo, da bi se njihova vrednost znižala za okoli petino.
V neugodnem scenariju predvidevajo analitiki družbe Oliver Wyman neravnovesja v državah članicah Evropske unije in rast obrestne mere euribor. Ker ima večina bank svoje obrestne mere vezane na euribor, bi se jim prihodki od obresti tako povečali, posledično pa tudi dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij. Iz rezultatov posameznih bank je razvidno, da bi se vsem bankam dobiček pred oslabitvami in rezervacijami v primeru neugodnega scenarija povečal, razen Gorenjski banki, ki bi se ji zmanjšal za polovico, za malenkost pa bi se znižal tudi Novi KBM. V Gorenjski banki so nas za pojasnila o metodologiji ocenjevanja skrbnega pregleda pred časom napotili na Banko Slovenije. »Zagotovo imajo predpostavke, na katerih temeljijo obremenitveni testi, negativni vpliv na porfelj vrednostnih papirjev Gorenjske banke,« so dodali. Banke, ki so bile vključene v skrbni pregled in obremenitvene teste, niso bile doslej po naših informacijah deležne nobenih dodatnih pojasnil. Vedele naj bi zgolj toliko, kot je bilo predstavljeno v javnosti.
Če bodo morale banke že zdaj pokrivati luknjo, ki bi jim jo lahko nekoč v prihodnosti, ko bi morebiti nastopile izredno zaostrene razmere, povzročilo lastništvo državnih papirjev, se postavlja vprašanje, ali ni zanje bolje izpostavljenosti do državnih papirjev preprosto zmanjšati oziroma jih zamenjati z vrednostnimi papirji drugih držav članic Unije, ki so prav tako zastavljivi pri Evropski centralni banki. Kako na to gleda ministrstvo za finance, ni znano, dejstvo pa je, da se nezadovoljstvo bank zaradi nekritične presoje metodologije, ki so jo pri analizi stanja v slovenskem bančnem sistemu uporabili revizorji Ernst & Young in Deloitta ter analitiki Oliverja Wymana, očitno še ne bo prav kmalu poleglo.
