Čeprav smo že sredi januarja in s tem tudi na sredini meteorološke zime, po nižinah sploh še nismo imeli snežne odeje, ugotavlja Gregorčič. »Začetek in sredina decembra sta nižinam prinesla nekaj hladnih dni, začenši z 21. decembrom pa se je pričelo obdobje izrazito pretoplega vremena, ki še vedno traja.«
V večjem delu Slovenije so temperature kar od 5 do 10 stopinj višje od dolgoletnega povprečja za ta zimski čas. »V Ljubljani se je živo srebro nazadnje spustilo pod ničlo lanskega 20. decembra in tako danes beležimo že 24. zaporedni dan s pozitivnimi temperaturami zraka sredi zimskega obdobja. Tako dolgega neprekinjenega niza pozitivnih temperatur na postaji Ljubljana-Bežigrad v zimskem obdobju ne pomnimo, nadaljeval pa se bo predvidoma vsaj še teden dni,« zaključuje Gregorčič.
Med tremi najtoplejšimi zimami v 100 letih
Dodaja še, da v kolikor se v drugi polovici zimskega obdobja ne bo občutno ohladilo, se bo letošnja zima zagotovo uvrstila med tri najtoplejše v več kot 100 letih.
»Zgodnje cvetenje nekaterih rastlin smo lahko opazili že lansko leto, mogoče tudi kakšno leto prej. Če bo toplo obdobje trajalo še dalj časa, da bi povzročilo denimo pretakanje sokov v drevesih, bi padec temperature povzročil pozebo drevja in posledično izpad pridelka,« pojasnjuje Davor Špehar, inženir agronomije in hortikulture.
V primeru, da se bo pretirano toplo obdobje počasi shladilo, se bodo rastline na to tudi uspešno prilagodile in zaustavile procese vegetacije. Rastline imajo namreč svoj notranji mehanizem. Same seštevajo temperature, pri določeni vsoti pa začnejo cveteti. Špehar zato svetuje, da lahko tople dneve izkoristimo za sajenje sadnega drevja. »Če bo zemlja dovolj suha, je sedaj boljši čas za to, kot pa bo spomladi.« V primeru hudega mraza (minus 15 stopinj Celzija) Špehar svetuje, da drevje zaščitimo z ustreznimi belimi premazi, lahko uporabimo tudi koruznico, smrekovje, vsekakor pa odsvetuje zavijanje drevja v polivinil.
