Celice so v povprečju velike 10–20 mikrometrov in jih s prostim očesom ne moremo videti. Vidimo pa jih pod mikroskopom. Celica je obdana s celičnim ovojem – membrano. V njej sta celična vsebina – citoplazma in celično jedro – nukleus ali karion. Jedro vsebuje večino celičnega dednega materiala, ki je urejen v kromosome. To so dolge linearne molekule DNK (dezoksiribonukleinska kislina), ki so med seboj povezane s proteini.

Človeški genom je celotna dedna zasnova posameznika, združena v kromosomih, z vsemi podatki, ki so potrebni za gradnjo beljakovin v človeškem organizmu. Zato popolna določitev zaporedja v genomu pomeni tudi osnovo za raziskovanje posameznih dednih bolezni ter možnost uvedbe novih načinov zdravljenja teh bolezni. Človeški genom sicer zajema 23 parov kromosomov in vsebuje okoli tri milijarde baznih parov ter nosi zapis za okoli 20.000–25.000 genov. Gen je del DNK (dvojne vijačnice), sestavljajo pa ga štirje bazni pari. Sosledje teh baznih parov se lahko spreminja. Genom vsakega posameznika, razen pri enojajčnih dvojčkih, je edinstven. Vendar se posamezni človeški genomi med seboj razlikujejo le za približno 0,1 odstotka, večinski del človeškega genoma, 99,9 odstotka, pa je enak za vse.

Torej je še kako res, da smo vsi ljudje enaki.