Z novim letom je svoboda ljudi končno zavzela prostor, ki ji pripada. Omejitve gibanja prebivalcev Romunije in Bolgarije znotraj EU, razpotegnjene do meja zakonitega, se po sedmih letih od njunega vstopa v EU končujejo. Populizem političnega centra, ki se želi prikupiti protimigrantski ekstremni desnici, selektivno krči evropsko socialno državo in migrantsko politiko integracije spreminja v nacionalistično zasnovano politiko preganjanja in nadzora »drugih«. Profesor razvojnih in migracijskih študij ne pričakuje kakega velikega povečanja števila migrantov znotraj EU, vsekakor pa nič, kar bi bilo primerljivo s številnimi Vzhodnoevropejci, ki so leta 2004 odšli iskat delo na zahod. Romunija z dobrimi 21 milijoni prebivalcev in Poljska z 38,5 milijona državljanov sta že nekaj let na vrhu seznama držav, iz katerih prihaja največ notranjih evropskih migrantov. Sledijo Italija, Nemčija in Velika Britanija.
Najrevnejša članica Bolgarija je s 7,3 milijona prebivalcev navkljub ekonomskim razlogom številčno precej manjši dejavnik znotraj migracijskih tokov v EU. V vzhodni Evropi se je življenjski standard v zadnjih letih okrepil, a še vedno je bila leta 2011 kupna moč v Bolgariji dvainpolkrat manjša kot v zahodni Evropi. Hkrati je na zahodu zaradi podružbljenja posledic finančne krize rekordno narasla brezposelnost, varčevalni ukrepi pa so še dodatno podžgali do migrantov sovražno politično govorico.
Škodljivost in neprepričljivost ovir
Raziskava Bulgarian Labour Migration: Do Restrictions Make Sense? iz leta 2011 je pokazala, da omejitve migracij v ciljnih državah ne dosežejo svojih deklariranih ciljev. Na odločitev migrantov, da gredo iskat delo v tujino, mnogo bolj vplivajo notranji dejavniki, kot sta stopnja brezposelnosti in produktivnost dela v domači državi. Število bolgarskih migrantov se je tako v Španiji večalo primerljivo z njihovim pritokom v Nemčijo, četudi je Nemčija do zadnjega ohranila omejitve pri svobodi gibanja prebivalcev iz novih članic na področju trga dela, Španija pa ne.
»Naš cilj ne more biti blokada in zaustavitev mobilnosti znotraj EU. Cilj mora biti, kako zagotoviti, da bosta svoboda gibanja in mobilnost delavcev optimalni tako za migrante kot za države, v katere prihajajo, in tiste, iz katerih odhajajo. To lahko dosežemo,« pravi prof. Sandu. »Omejitve svobode gibanja na trgu dela, ki so do pred nekaj dnevi veljale za Bolgarijo in Romunijo, so ustvarile pomemben segment nedokumentirane migracije in dela na črnem trgu. Situacija, v katero smo vstopili s 1. januarjem, bo to zmanjšala,« pravi sociolog, ki opozarja na krožno in kratkoročno naravo modernih migracij. Te uradne nacionalne in evropske statistike ne zaznajo ali jo zaznajo le deloma. Precej neuporabne so tudi pri prepoznavanju novih specifik in izzivov, ki se porajajo, opozori prof. Sandu. Do teh podatkov in informacij je zato laže priti s primerjalnimi študijami med državami prejemnicami in državami izvora migrantov.
Večina od približno 2,3 milijona romunskih migrantov v EU ima srednješolsko izobrazbo, več kot 70 odstotkov jih dela v južnih članicah EU, v Grčiji, Španiji in Italiji. Gre za vzpostavljene mreže migrantskih tokov, za katere je prof. Sandu prepričan, da bodo sodoločale tudi migracije v prihodnje. »Le približno četrtina romunskih migrantov se odpravi na sever in zahod EU,« zatrjuje sociolog. »Podatki iz leta 2011 kažejo, da so ti migranti višje izobraženi in visoko usposobljeni. Obstajata selektivnost in tekmovanje med migranti, ki se bosta v prihodnjih letih še okrepila. Kako zelo, bo odvisno od tega, kako dolgo in vztrajno se bo kriza vlekla v Italiji, Grčiji in Španiji glede na razmere v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Kajti del romunskih migrantov, ki bodo šli v Nemčijo ali Veliko Britanijo, ne bo prišel iz Romunije, ampak z juga, iz drugih držav EU, kjer delajo sedaj. Najbolj mobilni pa bodo visoko izobraženi migranti.«
Najboljši k najboljšim
Med seboj pa ne bodo tekmovali le posamezniki. Privlačnejše za migrante bodo države, ki bodo lahko ponudile tako delovna mesta z možnostjo kakovostnega življenja kot visoko zaščito prek socialne države ter jasnih migracijskih in integracijskih politik.
»Vedeti morate, da smo s spremljanjem migracij v zadnjih letih prišli do številnih spoznanj,« pravi prof. Sandu. »Raziskave kažejo, da večina Romunov migracije in možnost dela v tujini ocenjuje kot pozitivne tako na ravni gospodinjstev kot celotne države.« Raziskava Trends in Cross-border Workforce Migration and the Free Movement of People – Effects for Bulgaria izpred dveh let je prišla do zaključkov, da število novih bolgarskih migrantov resda upada, da pa je denar, ki ga pošiljajo domov, pomembnejši za stabilnost domače ekonomije in presega sredstva, ki jih Bolgarija dobi iz evropskih skladov. Tudi Romunija, tako kot Bolgarija, je emigrantska država, saj kljub temu, da predstavlja vzhodno mejo Evrope, več migrantov iz nje odhaja, kot jih vanjo prihaja. Med migranti, ki prihajajo v Romunijo, so opaznejše tri skupine: begunci iz vojn v Afganistanu in Siriji, tranzitni migranti, ki ostajajo zazrti proti zahodu Evrope, in delavci, ki pridejo v Romunijo skupaj z investicijskimi in infrastrukturnimi projekti, ki jih izvajajo turška, grška in kitajska podjetja.
V Romuniji, kjer je umrljivost novorojenčkov najvišja v Evropi, se soočajo z velikim pomanjkanjem zdravnikov. Primanjkljaj različnih strokovnih profilov in staranje prebivalstva, ki ostaja v državi, sta zagotovo negativni posledici emigracije. »Vsaka družba in država se mora zavedati, da je njena naloga, da oblikuje socialne, stanovanjske in delovnopravne politike, ki bodo omogočale učinkovito spoprijemanje z izzivi in ustvarjanje čim boljših pogojev za vse.«
Z raziskavami je s kolegi prišel do jasne razlage, zakaj je bila percepcija romunskih migrantov v Italiji neprimerljivo bolj negativna kot v Španiji. »Stanovanjska politika,« se nasmehne prof. Sandu. »V Španiji je vlada sistematično oblikovala politike, ki so preprečevale, da bi se migranti naselili v neregistriranih in neurejenih naseljih. To je zelo pomembno, saj za seboj potegne cel kup posledic. Dobrih praks in dragocenih izkušenj je ogromno.«
Nova govorica migracij
Dr. Sandu je prepričan, da besednjak migracij v okviru etnije in nacionalnosti ne more ponuditi sodobnih, uporabnih odgovorov na izzive migracij. »Mnogo primerneje in tudi jasneje v iskanju pravih rešitev je, če govorimo o visoko-, srednje- in nizkokvalificiranih migrantih. So jim zagotovljena prebivališča? Ali imajo pogodbe o zaposlitvi ali delajo na črno? So migranti visoko izobraženi ali ne? To so pomembna vprašanja. Veste, raziskovalci in strokovnjaki govorimo skupni jezik na vseh koncih Evrope. A ne uspe nam doseči večine ljudi. Javnost prek medijev ne spozna resničnih vzrokov in posledic, operira se z nerealnimi političnimi špekulacijami, ne pa z resničnimi podatki. Zato je treba preprečiti zlorabo in sprevračanje migracij v predvolilno strategijo za nabiranje poceni političnih točk. To je izjemnega pomena,« poudarja dr. Dumitru Sandu.
