Premierka Alenka Bratušek je v intervjuju v Sobotni prilogi Dela dejala, da bo kandidata za gospodarskega in zdravstvenega ministra predlagala šele po uskladitvi nove koalicijske pogodbe, kakšne velike rekonstrukcije vlade pa ne bo. So pa po njeni napovedi mogoče spremembe. »Morda bodo moji predlogi šli v tej smeri, pa ne zato, ker ministri ne bi dobro delali, ampak zaradi bolj učinkovitega povezovanja.«
Več premierka ni želela povedati, po naših informacijah pa omenjene možne spremembe vključujejo vrnitev urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pod zunanje ministrstvo. To bi pomenilo, da urada ne bi več vodil minister brez listnice, temveč predvidoma spet državni sekretar. Je pa vprašanje, ali bi se s takšno spremembo strinjala stranka DeSUS. Ni namreč skrivnost, da stranke upokojencev po odstopu njenega ministra Tomaža Gantarja vodenje zdravstvenega resorja ne zanima več zelo oziroma da nimajo človeka za to mesto, jih pa privlači položaj ministra brez listnice, ki ga zdaj zaseda Tina Komel iz vrst PS. V največji vladni stranki pa je mogoče slišati, da bi tudi ob prenosu urada na MZZ ta pristal v rokah DeSUS, saj zunanje ministrstvo vodi njen predsednik, ki bi pač lahko postavil svojega državnega sekretarja.
Ukinitev mesta ministra brez listnice pa bi zagotovo vznejevoljila tudi opozicijske stranke. Spomnimo, da je vladni urad kot centralni organ državne uprave za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter po svetu pod vodstvom ministra brez listnice uzakonila prav prva vlada Janeza Janše, v kateri sta bili tudi NSi in SLS. Nova ureditev se je sicer uveljavila šele z nastopom Pahorjeve vlade, ko je mesto ministra zasedel Boštjan Žekš, v času prve Janševe vlade pa je urad kot državni sekretar v premierjevem kabinetu nekaj časa vodil tedaj še član SDS Franc Pukšič. Druga Janševa vlada se kljub združevanju in ukinjanju nekaterih ministrstev in uradov položaja ministra brez listnice ni dotaknila. »Ko smo se znotraj koalicije pogovarjali o sestavi ministrstev, smo se takoj na začetku odločili, da ta urad ohranimo. Če Slovence v zamejstvu in po svetu obišče minister in ne neki uradnik, ima to veliko večjo težo,« je v intervjuju za Dnevnik pojasnjevala tedanja ministrica brez resorja in predsednica NSi Ljudmila Novak.
Bratuškova pa naj bi razmišljala tudi o spremembi ministrstva za infrastrukturo in prostor, s katerega naj bi v gospodarski resor, ki naj bi ostal v rokah Pozitivne Slovenije, prenesli (vsaj) energetiko. Vprašanje pa je, ali se bo s takšno spremembo strinjala DL, ki ima trenutno v rokah to ministrstvo. Prerekanja med DL in PS o tem, kje bo energetika, so se sicer pojavljala že ob oblikovanju sedanje koalicije. Res pa je, da je tokrat DL nekoliko oslabljena, saj nad ministrom za infrastrukturo Samom Omerzelom visi senca dvoma o poslovanju njegovega podjetja z državnim Darsom in je zoper njega opozicija že vložila interpelacijo.
