Za svoje banke bomo poskrbeli sami, pomoči Bruslja ne bomo potrebovali. Takšno sporočilo je Slovenija, ki se je vseskozi pojavljala na špekulativnem seznamu pomoči potrebnih držav, včeraj poslala domači in tuji javnosti. Zagotovo so si oddahnili tudi v evropski komisiji, ki je že potrebovala kakšno pozitivno zgodbo.
Račun, ki bo izstavljen davkoplačevalcem, znaša za zdaj 3,6 milijarde evrov. Toliko bo država namenila za dokapitalizacijo NLB, Nove KBM in Abanke Vipe, nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke ter dokapitalizacijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero bodo banke prenesle slabe terjatve. Izvedba ukrepov še čaka na zeleno luč evropske komisije, ki obljublja, da bo odločitev sporočila kmalu.
A druga milijardna sanacija bančnega sistema v zgodovini samostojne države ne bo imela učinkov, če ne bo hkrati potekala razdolžitev slovenskega gospodarstva. Če potrebujejo banke po najslabšem možnem scenariju, ki so ga predvideli obremenitveni testi slovenskih bank, 4,8 milijarde evrov kapitala, potrebuje gospodarstvo že šest milijard evrov. Lastniki, ki svojim podjetjem ne bodo mogli zagotoviti potrebnih sredstev, se lahko nadejajo razlastitve. Po prestrukturiranju podjetij, ki bodo prenesena na DUTB, se obeta obsežna privatizacija. To obljublja tudi država, ki bo morala podjetjem hkrati zagotoviti normalne razmere za poslovanje. Poleg izkupička od prodaje premoženja, prenesenega na DUTB, naj bi strošek države za sanacijo bank zmanjšali tudi s prodajo bank. Vlada je včeraj odločila, da se Nova KBM v celoti proda najpozneje leta 2016, 75-odstotni delež v NLB pa leto dni pozneje.
