Redna zaposlitev je stvar preteklosti oziroma preteklih generacij. Mlade po koncu študentskega dela čaka honorar ali delo kot samostojni podjetnik. Še posebej zadnje se sliši fino. »Še niti trideset in že podjetnik? Moraš biti pa res uspešen. Kakšen avto pa voziš? Forda, pasata?« »Velikega ponija z vse bolj zvitim sprednjim kolesom.« Honorarno delo in s.p. sta v resnici zgolj instituciji izkoriščanja delovne sile mimo omejitev, ki jih je v zadnjih stoletjih izboril razredni boj. Nobena od naštetih oblik dela ne vključuje omejitev ur ali nadur, dopusta, bolniške, zdravstvenega zavarovanja, kaj šele minimalne plače. Dušan Šešok ni bil predrzen, ko je predlagal ukinitev minimalne plače, bil je le nedovzeten Nietzschejev norček, ki je pritekel na trg, da bi predstavil razloge za uboj boga, medtem ko oni že zdavnaj visi na vislicah, nekje v skritem kotu, da se z njegovo smrtjo ne bi obremenjevali.
Opozoriti gre tudi na generacijski boj, h kateremu mladi nikakor ne želimo pozivati, a bodo njegove razsežnosti povsem jasne, ko bodo za polno delavno obremenitev mladi na s.p. ali honorarnih pogodbah domov nosili neto plače nižjih vrednosti od najnižje pokojnine. Ta se od letos giblje le nekaj evrov pod 200 evri, medtem ko je lani povprečna pokojnina znašala 567 evrov. O zadnjem znesku bodo mnogi mladi po novem letu lahko zgolj sanjali, ko bodo neto plače honorarcev nižje za vplačila v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, ter za prispevke za pokojninsko dobo. Za zdravstveno zavarovanje bodo mladi v resnici lahko plačeval kar dvakrat, saj bodo za usluge s tega naslova morali poravnati tudi mesečne položnice, kot so doslej. Če 40 odstotkom uvedemo še šolnine ali vsaj plačljivi nadstandardni študij, bomo tako ali tako zmagali. Le oni morda ne bodo imeli za jesti, v stanovanje pa se jih itak lahko stisne še dodatnih pet, če je najemnina previsoka. V tuš kabini in na kuhinjski mizi ne spi še nihče. Imate otroka? Ni problem. Z umazanim perilom obložite kuhinjski in kopalniški lijak. Tako bosta v garsonjeri lahko kar dve mladi družini hkrati.
Vendar za reševanje finančne stiske mladih obstaja tudi preprostejša rešitev. Bo pač dala mama. Saj veste, tako kot včasih. Če bodo pridni, poleg študija in dela ob polni delovni obremenitvi osmih ur na dan, tudi čez vikende in praznike, našli še čas za pospravljanje stanovanj staršev in pomagali pri hišnih opravilih, bodo že dobili za sladoled. Kaj več jim bodo težko privoščili tudi oni. Konec koncev, niso višine njihovih pokojnin razlog za bedo mladih.
Kot že rečeno, to ni bil poziv h generacijskemu boju, temveč opozorilo o absurdnosti delavske zakonodaje, ki je povsem izgubila stik z realnostjo situacije. Čez nekaj let lahko v Sloveniji minimalno plačo dvignemo tudi na milijon evrov in se pričnemo tolči po prsih, kako napredni smo. Lahko uvedemo vse zamisljive ugodnosti in delavnik zmanjšamo na dve uri na teden. Morda celo manj. Na koncu tako ali tako ne bo važno, saj institucija redne zaposlitve v praksi že dolgo ne bo obstajala.
V Nemčiji so se v novi koalicijski pogodbi zavezali dvigu minimalne urne postavke na osem evrov in pol do leta 2015, ne minimalne redne plače. V ZDA zaradi urnih postavk protestirajo delavci v restavracijah. Koliko časa bo trajalo, preden se nehamo sprenevedati v Sloveniji in namesto minimalne plače začnemo govoriti o uvajanju minimalnih urnih postavk? Saj veste, vsako delo šteje ... (beri: ko je treba plačati davke).
* Koga sploh še zanimajo minimalne plače?
