Labod iz Novega mesta, ki ga obvladuje Franc Gajšek, namerava proti nekdanjemu predsedniku uprave Aleksandru Kirmu vložiti kazensko ovadbo zaradi nezakonitega pridobivanja lastnih delnic. O tem bo v petek odločala tudi skupščina družbe.

Domnevne nepravilnosti pri nakupih Labodovih lastnih delnic pred desetimi leti je odkrila posebna revizija. Kot so ugotovili revizorji, je Labod od leta 2002 naprej družbi Ilirika Fintrade posodil okoli 380.000 evrov, ta pa je s temi sredstvi kupovala delnice Laboda. To pomeni, da je Labod prek Ilirike v resnici kupoval lastne delnice. Do konca leta 2004 je Ilirika zanj pridobila 13,6 odstotka delnic.

Čeprav ne bi smeli imeti glasovalne pravice, je Ilirika z njimi na skupščini Laboda leta 2004 glasovala in celo pripomogla k spremembi statuta. Poleg tega, da je kupljeni delež lastnih delnic presegal zakonsko določeno maksimalno višino desetih odstotkov lastnih delnic, Kirm po zatrjevanju naših virov za kupovanje lastnih delnic sploh ni imel soglasja skupščine. Prav tako pred kupovanjem lastnih delnic ni bilo določeno, za kakšne namene se kupujejo. Kirm napovedane kazenske ovadbe ni želel komentirati.

Po Gajškovih besedah so se za kazensko ovadbo, ki jo bo spremljala odškodninska tožba, po tolikšnem času odločili zato, ker je Kirm iztožil okoli 50.000 evrov nagrade na podlagi prirejenih bilanc. »Čeprav je nekurantno blago manjvredno, je računovodstvu naložil popravek že zmanjšane vrednosti na neodpisano vrednost. Poleg tega ni popravil terjatev do tujine, četudi je bilo znano, da so neizterljive,« je dodal Gajšek.

Spomnimo, da je Labod konec leta 2010 sprožil postopek prisilne poravnave, ki je bila leto kasneje tudi potrjena. Iz poročila za obdobje od aprila do junija letos je razvidno, da doseženi prihodki zaostajajo za načrtovanimi, predvsem zaradi odpisov pa je izguba znašala 355.000 evrov. Po Gajškovih pojasnilih takšno stanje ni skrb zbujajoče, vseh 600.000 evrov terjatev do upnikov, ki izhajajo iz prisilne poravnave, pa namerava družba poplačati že prihodnje leto (v prisilni poravnavi določeni rok se izteče leta 2020). »Premoženja ima namreč družba dovolj,« je dodal Gajšek.