Med kandidati za naslednika Stanka Stepišnika se je poleg Avberškove v medijih zadnje dni omenjalo še podpredsednika PS Roberta Goloba iz energetske družbe Gen-I, državno sekretarko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrejo Kert, Ivana Novaka iz Rail Carga Austria, Andreja Ribiča iz Elektra Ljubljana in Krištofa Mlakarja iz Vodovoda kanalizacije.
Stepišnik odstopil po valu kritik
Stepišnik je po pogovoru z Bratuškovo 20. novembra sporočil, da odstopa s položaja gospodarskega ministra. Bil je namreč deležen očitkov zaradi sodelovanja podjetja Emo Orodjarne, katerega solastnik je, na razpisih za pridobitev državnih subvencij.
Čeprav se je Stepišnik iz postopkov odločanja o dodelitvi sredstev, ki jih je dobila tudi Emo Orodjarna, izločil, je to sprožilo številne pomisleke o politični higieničnosti takšnega ravnanja.
Poleg omenjenih očitkov so kritike letele tudi na Stepišnikovo domnevno preveč pasivno ministrovanje, čeprav je sam kot dosežke izpostavljal različne ukrepe za državno pomoč perspektivnim podjetjem v težavah in finančne instrumente za mala in srednja podjetja.
Bil je deležen tudi kritik zaradi nezadostnih aktivnosti za pospešitev črpanja sredstev EU. Vlada bo sicer s 1. januarjem 2014 ustanovila novo vladno službo, ki bo pristojna za črpanje sredstev EU.
Avbeškova se zavzema za Kisik za gospodarstvo
V luči še vedno zaostrenih gospodarskih razmer se je po Stepišnikovem odhodu kar hitro začel omenjati scenarij, da bi premierka kandidata oz. kandidatko utegnila iskati v vrstah predstavnikov gospodarstva.
Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Avberškova se zdi najmočnejša med potencialnimi kandidati. Za STA je nedavno poudarila, da mora biti gospodarski minister v prihodnje boljši zastopnik interesov gospodarstva kot do zdaj. Predvsem pa je poudarila pripravo razvojnih dokumentov, s katerimi Slovenija že močno zamuja.
Novi minister bi moral po njenem prepričanju najprej spodbuditi tudi izvedbo že oblikovanih predlogov za rast, oživitev in konkurenčnost gospodarstva, ki jih vlada že ima. Med temi je tudi nabor ukrepov gospodarstva, imenovan Kisik za gospodarstvo.
Se pa v zvezi s Stepišnikovim naslednikom predvsem v političnih vrstah pojavlja še eno razmišljanje: glede na to, da je vladna politika v prizadevanjih za krepitev dohodkovne strani proračuna šla po poti dviga davkov in bremenitve gospodarstva, bi minister iz gospodarske sfere lahko naletel pri svojih predlogih za krepitev gospodarstva tudi na kakšno oviro. Zato nekateri razmišljajo, da bi bilo vendarle bolje, da resor prevzame politik z močno politično močjo.
Za vodenje zdravstvenega resorja ne stojijo v vrsti
Še težja naloga pa verjetno premierko čaka pri iskanju kandidata za novega ministra za zdravje, potem ko je Tomaž Gantar ta teden javnost presenetil z odločitvijo o odstopu.
Kot razlog za svojo odločitev je navedel nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema, saj z deležniki ni uspel uskladiti rešitve, ki bi bila učinkovita in bi zadovoljila vse. Pri tem je izpostavil tudi lobije in ozadja, ki delujejo v zdravstvu.
Opozoril je še na dejstvo, da v koaliciji ni moč najti skupnega jezika glede nekaterih ukrepov, ki bi bili po njegovem mnenju nujni za zagotovitev stabilne zdravstvene blagajne in preprečitev nadaljnjega slabšanja razmer v zdravstvenem sistemu.
Prav zaradi tega izbira novega zdravstvenega ministra terja tudi jasnejši dogovor koalicije glede nadaljnje politike na področju zdravstva. Medtem ko je zdravje v samem vrhu vrednot Slovencev, se težave v zdravstvenem sistemu v zadnjih letih le kopičijo.
Dodatno je zgodbo zapletla zahteva stranke DeSUS, iz katere prihaja Gantar, po rekonstrukciji vlade in redefiniciji koalicijske pogodbe.
Tako so mediji te dni že ugibali, da bi se DeSUS utegnil odpovedati vodenju ministrstva za zdravje in prevzeti morebiti ministrstvo brez listnice, pristojno za zamejce in Slovence po svetu, ali pa ministrstvo za obrambo. V DeSUS si želijo tudi vstop prvaka SD Igorja Lukšiča v vlado, kar je že naletelo na kritične odzive v drugi največji koalicijski stranki. A prvak DeSUS Karl Erjavec je za STA poudaril, da bo pri svojih zahtevah vztrajal - tudi na ponedeljkovem jutranjem kolegiju koalicijskih prvakov pri premierki, na katerem pričakuje konkretne dogovore.
Bo ostalo pri dveh menjavah?
Medtem pa ni še povsem izključeno, da bi morala predsednica vlade v kratkem začeti iskati še enega kandidata za ministra. Nejasna namreč ostaja usoda ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela.
Po očitkih glede neukrepanja glede nepravilnosti v avtošolah in prodajanjem vozniških izpitov se mora zadnje dni otepati še očitkov, da njegovo podjetje Lastinski služi na račun države. Lastinski ima z Družbo za avtoceste v RS (Dars) sklenjeno pogodbo za vzdrževanje cestno-vremenskih postaj, saj je lastnik ekskluzivne pravice za njihovo vzdrževanje.
Omerzel se je pod pritiskom javnosti odpovedal obnovi pogodbe z Darsom, a pomisleki niso potihnili. Minister kljub temu zagotavlja, da posli njegovega podjetja niso nikakor sporni in da "niti slučajno" ne razmišlja o odstopu. Kot poudarja, namerava na področju infrastrukture in prostora narediti red, pri tem pa ga očitno nekdo želi onemogočiti.
Bratuškova naj bi se z Omerzelom sestala prihodnji teden, a po neuradnih informacijah naj bi šlo zgolj za pogovor in seznanitev z očitki na njegov račun, saj naj premierka ne bi razmišljala o tem, da bi ga zamenjala.
Špekulacije se medtem pojavljajo tudi pri morebitni zamenjavi ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, ki pa prihaja iz vrst SD. V minulih dneh je namreč po spletu zaokrožila anonimka, v kateri je med drugim navedeno, da naj bi vodstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede zaposlovalo politično priporočene kadre oz. tudi profesorje blizu Pikalu.
Očitki, ki letijo na ministra iz vrst DL in SD po mnenju nekaterih sicer pritrjujejo ugibanjem medijev že od glasovanja o zaupnici vladi dalje, in sicer da se obeta rekonstrukcija vlade, pri kateri bi iz ekipe odšel po en minister vsake koalicijske partnerice.
