Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma povedal Marinčič, je bilo sicer sodelovanje z ministrstvom za izobraževanje na sestankih delovne skupine za pripravo zakona konstruktivno. A po drugi strani pri osrednjem delu predloga, ki ureja javno službo in govori o financiranju, sindikat ni sodeloval in se zato od predvidenih zakonskih rešitev distancira.
Zakon naj bi po Marinčičevih besedah odgovoril na sodbo ustavnega sodišča, ki je za državne univerze zahtevalo ureditev financiranja z zakonom, pri čemer gre zlasti za definicijo oz. opredelitev obsega javne službe. Trenutno predlagane rešitve pa na to težavo ne odgovarjajo ustrezno, je poudaril Marinčič. Del, ki izhaja iz samoplačniškega študija, namreč po tem predlogu ni javna služba, ampak tržna dejavnost.
Zakonski predlog tudi na področju financiranja ne daje nobenih rešitev, je pojasnil Marinčič. Prva triletna pogodba, ki naj bi jo univerze sklenile z državo, naj bi se namreč začela šele leta 2015, vmes pa je t. i. obdobje prilagajanja. "Kakšna bo vsebina tega obdobja, so nekateri rektorji že nakazali s svojimi javnimi nastopi - omenjali so možnost ukinjanja študijskih programov, odpuščanja, racionalizacij...," je še povedal.
Obveznosti vlade
Elizabeta Zirnstein z Univerze na Primorskem pa je opozorila na pretekle obveznosti vlade do zaposlenih na univerzah, za katere po njenih besedah še vedno ni sistemskih rešitev. Kot je dejala, nekatere univerze zaradi slabih finančnih razmer ne izpolnjujejo obvez do zaposlenih. Številni učitelji niso plačani skladno z zakonom, v veliko primerih pa so visokošolski učitelji plačani slabše kot učitelji v osnovnem in srednjem šolstvu.
"Vlada ima do univerz velik moralni dolg, ki si ga je nakopala z ravnanjem v preteklosti in vse tri univerze potrebujejo peščico tega denarja, ki ga bo država namenila za sanacijo bank," je pristavila Zirnsteinova.
Marija Javornik Krečič z Univerze v Mariboru pa je navedla, da zakonski predlog na široko odpira vrata komercializaciji, ki da ne sodi na univerze.
Na mizi je predlog, ki se bo še močno spreminjal, saj vprašanja ostajajo odprta, je dodal predsednik konfederacije Pergam Janez Posedi. Ta je sicer pričakoval, da bodo sestanki delovne skupine potekali vsaj do uskladitve besedila, a "žal temu ni bilo tako". Izobraževanje je javna služba na vseh ravneh in Posedi pričakuje, da bo to zakon tudi jasno povedal. Država mora povedati tudi, kako bo financirala to javno službo, je dejal.
Predstavniki Visokošolskega sindikata Slovenije so posredovali tudi poziv premierki Alenki Bratušek. Med drugim zahtevajo dosledno izpolnjevanje pravic delavcev v visokem šolstvu in vrnitev proračuna za dejavnost visokega šolstva vsaj na raven iz leta 2011, do leta 2020 pa naj doseže dva odstotka bruto domačega proizvoda.
