Očitki o neracionalni porabi sredstev Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) za vprašljive in potratne projekte so se izkazali več kot upravičeni. Za izdelavo spletnega portala komuniciraj.eu, ki bi omogočal cenovno primerjavo telekomunikacijskih storitev med operaterji, je najprej odštela najmanj 100.000 evrov. Ko je postalo jasno, da edinega koristnega orodja ne bo mogoče uporabljati, je portal prenovila in nanj dodala generični merilnik hitrosti internetne povezave, kar jo je stalo dodatnih 70.000 evrov.
Gre za paradni projekt nekdanjega direktorja Apeka Tomaža Simoniča, proti kateremu poteka več predkazenskih postopkov. Leta 2007, ko je bil še trdno zasidran na vrhu agencije, je naročil postavitev portala, ki bi končnim uporabnikom omogočil, da spremljajo in primerjajo ponudbo med operaterji v njihovi geografski regiji. Projekt je zaupal podjetju Teletech Tomislava Gačnika. Ta je dober Simoničev prijatelj, s katerim sta skupaj delala že v Simobilu. Čeprav je agencija potrošnikom že leta 2008 ponudila informativni izračun stroškov, evropska komisija pa je portal izpostavila kot »izjemen primer dobre prakse«, ga je leta 2011, po Simoničevi odstavitvi, poslala v prenovo.
Kljub napovedim vršilca dolžnosti direktorja Apeka Mihe Krišlja, da bo portal po novem ponujal več vsebin in funkcionalnosti za končne uporabnike, so s portala umaknili primerjalnik storitev in paketov. »Agencija je ugotovila, da ne more zagotoviti zanesljive primerjave ponudbe med paketi operaterjev, saj operaterji svoje ponudbe vseskozi inovativno spreminjajo, zato med njimi praktično ni skupnega imenovalca. Storitve so največkrat združene v pakete, imajo različne pogoje izračuna stroškov (sekundni/minutni interval, nočne/dnevne tarife, vključene količine za vse storitve v paket, klici v druga omrežja…). Četudi bi vseskozi popravljali algoritme in kodo aplikacije, kar bi bilo finančno zelo potratno, bi lahko ob primerjavi in razvrščanju prišlo do nenamernega zavajanja uporabnikov, česar pa si agencija ne more privoščiti,« so za Dnevnik pojasnili v Apeku.
Toda po javno dostopnih podatkih imajo v vsaj polovici držav EU, če ne celo večini, prav takšne cenovne primerjalnike, upravljajo pa jih – regulatorji. Po nekaterih informacijah je do umika slovenskega orodja prišlo zaradi nezadovoljstva Telekoma Slovenije, ki (je) praviloma ponuja(l) dražje storitve od konkurence. To bi lahko potrjevala vsebina dopisa, ki ga je uslužbenec Apeka konec oktobra letos poslal svetu za elektronske komunikacije (nadzorni organ Apeka): »Ob testiranju in ob pogovorih z operaterji se je pokazalo, da bo kljub dobri volji izvajalca zelo težko dolgoročno zagotavljati realno primerjavo med paketi. Zaradi navedenega je bila sprejeta odločitev, da funkcionalnosti primerjave, čeprav je bila že izdelana, portal ne vsebuje.«
Čeprav je bil torej portal vnaprej obsojen na propad, so zanj porabili dodatna sredstva. »Agencija se je odločila za prenovo portala komuniciraj.eu, ker stari portal ni omogočal enostavnega načina vnašanja vseh ponudb operaterjev elektronskih komunikacij, kot tudi ne realne primerjave med posameznimi ponudbami. Poleg tega je bil portal neprijazen do uporabnikov, nepregleden ter ni omogočal enostavnega in učinkovitega pregleda elektronskih komunikacijskih storitev,« so na Apeku utemeljili, zakaj so vanj vložili še okoli 70.000 evrov. Toliko so oziroma še bodo plačali podjetju Domenca. Po dostopnih informacijah je bil levji delež stroškov povezan ravno s težavnim umikom cenovnega primerjalnika. S prenovo je agencija uvedla tudi novo funkcionalnost meritev hitrosti povezave, kar resnici na ljubo že omogočajo številne druge spletne aplikacije, med drugimi speedtest.net in Arnesov ndt.arnes.si.
Kljub temu na Apeku vztrajajo, da so se pri odločitvi za prenovo obnašali racionalno. Zavrnili so tudi odgovornost sedanjega direktorja Franca Dolenca, ki se tudi sam zavzema za številne projekte vprašljive pomembnosti. »Odločitev za prenovo portala je sprejel nekdanji v. d. direktorja agencije Miha Krišelj,« so navedli. Povedali so, da nimajo podatkov, na podlagi katerih bi zaradi zapletov pri celotnem projektu ugotavljali disciplinsko odgovornost koga od zaposlenih.
Apek se sicer financira s prispevki operaterjev. Ti bodo morali v letošnjem letu plačevati višje tarife, dodatna sredstva pa bodo šla za Dolenčeve projekte.
