Na Slovenskih železnicah (SŽ) bo morda v kratkem spet zavrelo.
Konec letošnjega leta se namreč izteče dogovor o znižanju plač zaposlenim, ki ga je poslovodstvo družbe s sindikati podpisalo leta 2012. Vodilni sindikalisti so se o njegovem podaljšanju očitno pripravljeni pogovarjati le pod dvema pogojema. Prvič, če bo država železnicam poravnala velik del od skupno 350 milijonov evrov obveznosti, ki da jih ima do tega poslovnega sistema. In drugič, če bo hkrati sprejela končno odločitev o gradnji drugega tira med Koprom in Divačo. To je na zadnji seji sveta delavcev kapitalsko povezanih družb v sistemu SŽ, na kateri so bili tudi člani poslovodstva, javno napovedal njegov predsednik Silvo Berdajs, sicer tudi podpredsednik nadzornega sveta SŽ in sekretar sindikata strojevodij. Njegovo napoved so slišali tudi člani poslovodstev vseh družb SŽ, ki so bili na seji.
Če novega dogovora ne bo, bodo na SŽ, ki se jim je v zadnjih dveh letih vsaj na ravni tekočega poslovanja uspelo izviti iz izgub, v težavah. Z dogovorom so namreč v zadnjem letu in pol, ko so se plače zaposlenim v povprečju zmanjšale za okoli pet odstotkov, na letni ravni prihranili približno 14 milijonov evrov. Iztek dogovora bo zaposlenim avtomatično dvignil plače na raven iz leta 2011, kar pomeni, da bodo morali na SŽ najti še skoraj sedem milijonov evrov. S tem bi na železnicah »pojedli« ves dobiček, ki so ga ustvarili v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Pri tem velja dodati, da je bil ta v tem obdobju krepko višji tudi zaradi predčasne prekinitve pogodb za izvedene finančne instrumente (IFI) in po novem ugodnih tečajnih razlik. V nasprotnem primeru bi celotna skupina, ki za letos načrtuje skoraj 17 milijonov evrov dobička iz poslovanja, pridelala le 1,7 milijona evrov plusa.
Za nameček železnicam prihodnje leto v plačilo zapade kar 138 milijonov evrov posojil. »Socialni partnerji so bili v zadnjih dveh letih zelo korektni in računam, da se nam bo uspelo dogovoriti,« je včeraj dejal generalni direktor SŽ Dušan Mes. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da so si sindikati v novih pogajanjih za sogovornika očitno izbrali kar državo, usodo dogovora o plačah pa vezali celo na drugi tir Koper–Divača, pa je Mes odgovoril, da »je za reševanje SŽ potreben dogovor vseh deležnikov, od države do sindikatov«. Predstavniki sindikatov so sicer na sami seji poudarjali, da železnice niso več v rdečih številkah prav zaradi odrekanj zaposlenih. Mes pa jim je odgovoril, da se banke brez dogovora s sindikatom ne bi več odločale za reprogramiranje kreditov, saj bi poslovnemu sistemu zmanjkalo denarja za tekoče delo.
Po naših podatkih je Berdajs na seji na državo naslovil več zahtev, ki jih je na vlado v neformalnih pogovorih že pred meseci naslovil Mes. To bi lahko morda kazalo tudi na usklajeno igro vodilnih igralcev na železnicah. Prva zahteva se nanaša na zagotovitev denarja za opravljanje gospodarskih javnih služb prevoza potnikov in vodenja prometa. Na SŽ pri tem računajo na plačilo dodatnih 12 milijonov evrov razlike med danimi ponudbami in dejansko odobrenimi sredstvi za financiranje prevoza potnikov, ki je nastala v zadnjih dveh letih. Berdajs od države zahteva tudi zagotovitev sredstev za plačilo glavnic kreditov za nakup garnitur vlakov v potniškem prometu. Cena: skoraj 59 milijonov evrov.
Ključna finančna zahteva (te so skupaj vredne 350 milijonov evrov) se nanaša na 134,3 milijona evrov vredno terjatev zaradi izločitve dejavnosti infrastrukture. To je država z zakonom priznala leta 2011 in s tem SŽ rešila pred insolventnostjo. Ta denar naj bi na SŽ po zadnji različici v celoti dobili šele leta 2023. Kljub temu pa so k temu znesku zdaj prišteli še za okoli 60 milijonov evrov obresti.
