Kot je dejala za kanadsko mrežo CBC, jo je zgodaj zjutraj z novico zbudila hčerka. »Sredi noči sem seveda popolnoma pozabila na vse skupaj,« je dodala.
Sanje, ki se verjetno ne bodo uresničile
Dodala je še, da je imela prestižno nagrado, ki jo bo 10. decembra skupaj s čekom za osem milijonov švedskih kron (916.000 evrov) prejela v Stockholmu, za ene tistih sanj, »ki bi se morda lahko uresničile, a se najverjetneje ne bodo«.
Pisateljica je za CBC še dejala, da si navkljub nagradi verjetno ne bo premislila glede pisanja. Munrojeva je namreč letos v pogovoru za New York Times dejala, da se bo upokojila, zbirka kratkih zgodb iz leta 2012 »Dear Life« pa da je njeno zadnje delo.
Šele sedaj čas za nagrado ženski
Po besedah Vidalijeve je Munrojeva dobila nagrado mnogo prepozno, saj velja za klasičarko sodobne kratke zgodbe že vsaj 20 let, »ampak očitno je bil šele zdaj čas, da nagrado spet dodelijo ženski«, je menila.
Žirija je v obrazložitvi zapisala, da Munrojeva piše v »izjemno izdelanem stilu, ki ga zaznamujeta jasnost in psihološki realizem«.
Zgodbe v malih mestecih
Munrojeva, rojena 10. julija 1931 v majhnem mestecu v Ontariu, si je literarno slavo prislužila z opisovanjem podeželskega življenja v domači provinci, zaradi česar so jo poimenovali tudi »ontarijski Čehov«. V slovenščino sta prevedeni njeni deli Preveč sreče: zgodbe in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva.
»Njene zgodbe so pogosto postavljene v majhna mesteca, kjer se želja po družbeno sprejemljivem obstoju pogosto izrazi v težavnih odnosih in moralnih dilemah - težavah, ki izvirajo iz generacijskih razlik in različnih ambicij v življenju,« so še zapisali v žiriji.
Da bo postala pisateljica, se je odločila že v mladosti
»Morda mi je uspelo, ker nisem nadarjena za nič drugega. Nisem izjemna intelektualka. Gospodinjstvo mi še nekako gre, ampak ne odlično. Tako me pravzaprav nič ni oviralo pri tem, da sem lahko počela to, kar počnem,« je Munrojeva dejala pred nekaj leti.
Prvo delo »The Dimensions of a Shadow« je izdala leta 1950, ko je še študirala na univerzi v zahodnem Ontariu. Za svoja dela je prejela številne nagrade, med drugim tudi priznano britansko nagrado man booker leta 2009. Zgodbo »The Bear Came Over The Mountain« so v režiji Sarah Polley leta 2006 priredili v film »Away from Her« (Daleč od nje).
Navkljub uspehu in nagradam, ki jih je prejela v zadnji 40 letih, pa Munrojeva po pisanju francoske tiskovne agencije AFP ostaja skromna kot liki v njenih zgodbah. Običajno piše o ženskah, ki ne ustrezajo stereotipom prelestnih heroin, kar morda izvira iz puritanske vzgoje v mladih letih.
»Ni salonski lev. Pravzaprav se v javnosti le redko pojavi, tudi literarnih turnej ne pripravlja,« je o pisateljici dejal ameriški kritik David Homel. Poleg tega Munrojevo pogosto opisujejo kot popolno nasprotje druge velike dame kanadske literature Margaret Atwood.
Z največ dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija
Velika Britanija in Združene države Amerike beležijo 11 literarnih nobelovcev, Munrojeva pa je Kanadi prinesla prvo Nobelovo nagrado za literaturo.
Prestižno nagrado ji bodo izročili 10. decembra v Stockholmu, na dan, ko je leta 1896 umrl Alfred Nobel, po katerem je nagrada poimenovana. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (916.000 evrov).
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 105-krat, prejelo pa jo je 109 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je doslej prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964. Lani jo je prejel kitajski pisec Mo Yan.
