Tisoč do dva tisoč evrov stanejo poceni kotli za ogrevanje, v katerih pa po navadi ni potrebnih sond oziroma regulacijskih elementov, ki omogočajo optimalno izgorevanje lesne biomase in s tem zmanjšujejo škodljive emisije v zrak. Za takšne, ki vse to imajo, je treba odšteti okoli deset tisoč evrov, pravi Nike Krajnc z gozdarskega inštituta. Čeprav je poraba goriva v cenejšem kotlu po njenih besedah tudi štirikrat višja kot v kakovostnejšem, ljudje kupujejo prve. Kajti z dražjih energentov na ogrevanje z lesno biomaso vse bolj prehajajo prav zato, da bi privarčevali. Z lesom si pozimi stanovanja tako sedaj greje že okoli 30 odstotkov gospodinjstev.
Vse manj denarja za subvencije
Začetek nove kurilne sezone so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje izkoristili za opozorilo, da se z njo tako, kot je v Sloveniji že običajno, začenja tudi obdobje prekomerne onesnaženosti zraka z zdravju nevarnimi delci PM10. Prometu, industriji in še nekaterim manjšim virom onesnaževanja se namreč v zimskem času pridružijo še individualna kurišča, ki po analizah Agencije RS za okolje (Arso) prispevajo okoli 30 odstotkov vseh emisij. Te je mogoče zmanjšati s pravilno pripravo drv, ki morajo biti predvsem čim bolj suha, z rednim vzdrževanjem kurilnih naprav in dimnikov, pa tudi z vgradnjo kakovostnih kurilnih naprav, so poudarili na ministrstvu.
Toda ministrstvo oziroma vlada je vsoto subvencij, ki jih preko Eko sklada namenjajo za naložbe v učinkovitejšo rabo in obnovljive vire energije, letos znižala že drugo leto zapored (z 18 milijonov leta 2011 na 17,5 milijona evrov lani in na 15,5 milijona evrov letos). Ob tem ta denar ni namenjen le subvencioniranju vgradnje kakovostnih naprav za ogrevanje, temveč se večji del porabi za energijsko sanacijo stavb, vgradnjo sončnih kolektorjev, gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš... V zadnjih treh letih (v obdobju 2010-2012, kajti končnih podatkov o dodeljenih sredstvih za letos Eko sklad še nima) je sklad za vse ukrepe skupno razdelil 53,5 milijona evrov. Od tega je bilo za reševanje problematike individualnih kurišč, torej za vgradnjo kakovostnih kotlov, kaminov in toplotnih črpalk ter za priključitev na daljinsko ogrevanje, dodeljenih le dobrih 11 milijonov evrov.
Da je subvencij ne le za investicije v kakovostno ogrevanje, temveč tudi za vse druge ukrepe učinkovitejše rabe energije premalo, med drugim kaže zanimanje posameznikov, ki te subvencije vsako leto razgrabijo. Lani je moral zato sklad razpise predčasno zapreti že konec avgusta, letos pa še prej – 19. julija. Ob tem naj poudarimo, da višine sredstev za posamezno vrsto ukrepov sklad ne določi vnaprej, temveč si ukrepi med seboj za denar iz vse tanjše malhe konkurirajo.
Bruselj početveril napore
Kako malo denarja je država doslej namenjala reševanju te problematike, kažejo tudi njeni prihodnji načrti. Samo sedem območij, kjer prekomerno onesnaženje z delci PM10 vsako leto najbolj kritično (Zasavje, Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto in Murska Sobota), bo v prihodnjih treh letih po besedah Tanje Bolte z Arsa dobilo okoli 400 milijonov evrov. Ta denar bo v prvi vrsti namenjen toplotni izolaciji stavb, subvencijam za priključitev na obstoječe daljinsko ogrevanje, kjer te možnosti ne bo, pa za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Del denarja, ki bo večinoma prišel iz evropskih skladov, nekaj malega pa tudi iz slovenskega podnebnega sklada, bo Eko sklad razdelil tudi za nakup novih avtobusov in kamionov z nizkimi emisijami.
Takšno odločnejšo akcijo zahteva evropska komisija, ki Sloveniji že vse od njenega vstopa v EU grozi z visokimi denarnimi kaznimi zaradi večletnih prekoračitev dovoljenih koncentracij delcev PM10 v zraku. Medtem ko je sicer uspešno dobljeno prvo tožbo na evropskem sodišču zaradi procesnih napak morala leta 2011 opustiti, je v novem postopku, ki še traja, letos državi že izrekla prvega od dveh opominov pred tožbo.
