Po desetih letih zaporednega igranja v ligi prvakov je Montpellier ostal brez nje, v kvalifikacijah pa je bila usodna poljska Wisla Plock.

Že na prvi tekmi v Franciji nismo bili pravi, a smo le zmagali z 29:27. Na povratni smo zatajili, zasluženo izgubili s 23:28 in izpadli. Vseeno še vedno trdim, da imamo boljšo ekipo od Wisle, a to nam je lahko zdaj le v tolažbo. To, da smo ostali brez lige prvakov, je bil šok – za igralce, klubsko vodstvo, navijače, sponzorje... Največji za nas igralce, kajti nekateri že devet, deset let igramo v ligi prvakov, vratar Omeyer kar trinajst. Ne znamo si predstavljati sezone, v kateri igraš le eno tekmo na teden v domači ligi in občasno še kakšno v evropskem pokalu.

Kmalu po šoku na Poljskem je sledil nov: štirje igralci Montpellierja niso imeli pravice nastopa v francoski ligi.

Ker klub ni imel uradnih dokumentov in zagotovil za pokritje proračuna, je komisija lige začasno zavrnila pogodbe in registracijo Simoneta, Hmama, Siffereta in Gutfreunda. Enako se je zgodilo Mihu Žvižeju, ko je prihajal v Toulouse, zato je moral nekaj časa sedeti na tribuni. Montpellier se je pritožil, v znak protesta pa je na septembrskem superpokalu namesto prve ekipe nastopil z rezervisti. Zato ni čudno, da je bil v polfinalu boljši Dunkerque z 32:23, na tekmi za tretje mesto pa PSG s 45:27.

Zdaj vas čaka drugorazredni pokal EHF, v katerem igra tudi Maribor.

Poleg Montpellierja, ki se bo pridružil šele v tretjem krogu, nastopata še dva francoska kluba, Chambery in Nantes, in kopica evropskih velikanov. O novem evropskem cilju, osvojitvi pokala EHF, v klubu za zdaj ni govoril še nihče. Si pa predvsem igralci želimo osvojitve vsaj »tolažilne« lovorike, ki bi bila tudi majhen obliž na rane, nastale zaradi neuvrstitve v ligo prvakov.

Obliž na rane bi bil zagotovo tudi naslov prvaka Francije v tej sezoni.

Letošnja francoska liga je brez dvoma najmočnejša in najbolj izenačena v dosedanji zgodovini, vsaka tekma pa bo »na nož«. Za vrh se bo bolj ali manj enakovredno borilo sedem klubov: PSG, Montpellier, Dunkerque, Nantes, Chambery, St. Raphael in Toulouse. Prvenstvo se verjetno ne bo odločalo na medsebojnih tekmah sedmerice, ampak bolj na dvobojih na gostovanjih proti na papirju slabšim tekmecem. Tisti, ki bo manj »kiksal« in izgubljal točke tam, kjer jih ne bi smel, ima več možnosti za naslov državnega prvaka.

V ligi je moral vaš klub po porazu z 29:30 na nedeljskem derbiju v gosteh proti Paris St. Germainu prvo mesto prepustiti Parižanom.

PSG je vodil skoraj od začetka do konca, v uvodnih minutah drugega polčasa že z osmimi goli. A smo se vrnili v igro, za vsaj remi nam je zmanjkalo časa. To, da sem dosegel sedem zadetkov iz osmih poskusov, je zame slaba tolažba, saj smo izgubili. Že pred tekmo sem dejal, da niti naša zmaga niti naš poraz še ne bi bila odločilna. Če bi zmagali, bi imeli tri točke prednosti pred Parižani, ker smo izgubili, imamo točko zaostanka. A v nobenem primeru ne bi bilo niti evforije niti panike, kajti liga se je šele dobro začela. Sezona bo dolga in naporna, vse ekipe pa bodo imele vzpone in padce.

Ste še tako navdušeni nad vratarjem Thierryjem Omeyerjem, ki se je iz Kiela vrnil v Montpellier?

Thierry je pozitivno čudo. Glede na to, da sem bil doslej vedno njegov nasprotnik, sem si ga predstavljal povsem drugače. Še nikoli prej nisem videl športnika, ki bi bil takšen tip zmagovalca. Če se pošalim: pa sem mislil, da sem pri Urošu Zormanu videl vse. Thierry bi rad zmagal pri vsaki stvari, tudi pri frnikolanju. Je rojeni zmagovalec, pozitivna osebnost in vrhunski vratar, ki ima pri 37 letih še vedno super motivacijo in lakoto po uspehu. Navdušen sem nad njim, sočasno pa vesel in ponosen, da sem z njim v isti ekipi.

Ali spremljate igre Gorenja in Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov?

Od njunih štirih tekem v prvih dveh krogih sem videl le tekmo Celjanov proti St. Peterburgu. Imajo mlado ekipo, a še niso v pravi formi, zato lahko igrajo precej bolje. Velenjčanov še nisem videl, a po izidih so me pozitivno presenetili. Imam občutek, da trenutno delujejo za odtenek bolje od pivovarjev. Oboji so zreli za osmino finala, težje delo pa čaka Celje, ki se bo borilo z Zagrebom in Zaporožjem.

Tako Velenjčani kot Celjani imajo mlado in neizkušeno ekipo. Bi lahko naporen tekmovalni ritem zahteval svoj davek v slovenski ligi? Ali lahko to izkoristi Maribor?

Glede na mladost in telesno pripravljenost za Gorenje in Celje to ne bi smela biti težava. Edino, kar se jima lahko zgodi, je, da prideta v niz dveh, treh porazov, po katerih bi mlada in neizkušena ekipa padla v črno luknjo, iz katere se ne bi znala hitro pobrati. A sočasno imata oba nekaj izkušenih igralcev, kot so Cehte, Žvižej, Skube..., ki bi znali voz potegniti iz blata. Maribor je sestavil kakovostno ekipo, ki pa očitno še ni v pravi formi, kar potrjuje tudi domači neuspeh v pokalu Slovenije proti Trimu. Teoretično bi lahko Mariborčani izkoristili naporne tekme in potovanja Velenjčanov in Celjanov v Evropi, a vseeno mislim, da se bosta le slednja borila za naslov prvaka.

V reprezentanci vas konec meseca čaka začetek predkvalifikacij za SP 2015 v Katarju, tekmeci v skupini pa so Švica, Ukrajina in Luksemburg.

Še vedno nisem prebolel tega, da smo junija proti Belorusiji ostali brez EP 2014 na Danskem. Če bi zdaj ostali še brez drugega zaporednega velikega tekmovanja, SP 2015 v Katarju, bi bila to katastrofa za slovenski rokomet. Po šestem mestu na EP 2012 in četrtem na SP 2013 moramo zgodbo o uspehu začeti ustvarjati znova. A ne z ničle, ampak iz minusa. Nikogar se nam ni treba bati, biti moramo samozavestni in spet najti svojo igro, ki smo jo po SP v Španiji malce izgubili. Nadaljevati moramo tam, kjer smo ostali po SP, in potem ne bo panike v boju za Katar.

Toda v dodatne kvalifikacije pelje le prvo mesto v skupini.

Če kdo misli, da bomo Švico in Ukrajino premagali z levo roko, živi v zablodi. Kar se tiče naše reprezentance, je jasno: če smo pravi, lahko premagamo vsakega na svetu, če nismo stoodstotni, lahko izgubimo z vsakim, tudi z Luksemburgom. Švicarji so nevarnejši od Ukrajincev, čeprav ti na klubski ravni z Zaporožjem napredujejo. A njihova igra nam bolj ustreza kot švicarska. Že na prvi tekmi v Velenju moramo Švicarje dotolči ter tako njim kot drugim pokazati, da v boju z nami nimajo možnosti za prvo mesto.