Sicer pa v Tivoliju ne pomnijo, katerega leta so imeli v začetku sezone tako malo obiskovalcev kot včeraj, ko se jih je na tribunah zbralo celo manj kot tisoč, kar je najboljši dokaz, kaj si ljudje mislijo o stanju v edinem slovenskem ligašu v EBEL. A tisti, ki so prišli, so videli bistveno več, kot so lahko pričakovali. Že uvodna tretjina je marsikaterega gledalca prisilila, da je vstal s sedeža in s stoječimi ovacijami izrazil pohvale za igro predvsem mladih slovenskih hokejistov v tretjem napadu. Linija Ograjenšek-Pešut-Koblar ima ta trenutek največ navdiha in jo je v užitek spremljati. Nekajkrat so cenjene goste iz Linza tako zbili pred vrata, da se ni vedelo, kateri klub ima na žiroračunu milijone in kateri komaj shaja. Povrhu je bila akcija ljubljanskih mladcev za prvi gol tako zvita, da Avstrijci niso imeli nikakršnih možnosti za obrambo. Natančen je bil Pešut, ki se je v prijetnem večeru pod Šišenskim hribom kar dvakrat vpisal med strelce. »Nismo delali toliko napak kot prej, tudi sreča se ni zarotila proti nam,« je Žiga Pešut povedal ob ledeni ploskvi.

Trenerju Bojanu Zajcu se je po šestih porazih hipoma obrestovalo, da je v primerjavi z nedeljskim polomom v Beljaku pripravil pet rošad med peterkami. V udarni napad je potisnil vse severnoameriške moči, medtem ko je nerodni branilec Schmid kazensko obsedel na klopi in je prvi v vrsti, da v teh dneh zapusti Ljubljano. Morda si je bivanje v Sloveniji z včerajšnjim premiernim zadetkom v drugi tretjini podaljšal Blackwater, ki je bil po ukradeni ploščici na sredini igrišča tudi v vlogi režiserja svojega prvenca. Posebej gre podčrtati še gol Ulmerja, ki je plošček mojstrsko zadel na volej, kot bi rekli v nogometnem žargonu. In Linz? Glede na individualno kakovost igralcev gre za moštvo, ki bi se moralo v tej sezoni boriti za krono, vendar sinoči tega slovesa niso upravičili. Bili so zelo rezervirani, na trenutke celo podcenjevalni. Počasni ritem Linza je bil vsekakor voda na domači mlin, da so gostitelji lažje zapirali prostor pred vratarjem Kuhnom, ki si je v prvi tretjini privoščil edini spodrsljaj, a so mu ga soigralci v nadaljevanju za bolj suvereno predstavo in tudi kakšno bravuro zlahka oprostili.

In še to – ker teče že drugi mesec nove sezone, bi se v Olimpiji lahko potrudili vsaj toliko, da bi zbrali fotografije igralcev, da bi se ob predstavitvi na zaslonu za golom prikazali njihovi portreti. Čudno je tudi, da svojega mesta pod tivolskim stropom nima več upokojeni dres legendarnega Tomaža Vnuka. Kot bi med evropskim košarkarskim prvenstvom izginil v neznano…

EBEL, sinoči: Telemach Olimpija – Linz 4:1 (1:1, 1:0, 2:0, gledalcev 800; 1:0 Pešut 6, 1:1 Ja. Ulmer 12, 2:1 Blackwater 39, 3:1 Je. Ulmer 47/PP1, 4:1 Pešut 50), vrstni red: Bolzano 12, Beljak in Linz po 10, Dunaj in Gradec po 8, Znojmo in KAC po 7, Innsbruck, Dornbirn in Alba po 6, Salzburg 5, Olimpija 2. Pari prihodnjega kroga, jutri ob 19.15: Alba – Salzburg, Dunaj – Dornbirn, petek ob 19.15: Znojmo – Olimpija, Innsbruck – Gradec, Linz – Beljak, Alba – Dornbirn, KAC – Bolzano.