Pripravljen na vse
Da nekaj ni v redu, je opažal že nekaj časa, vendar so tako on kot zdravniki utrujenost pripisovali napornim treningom in preobremenjenosti. »Težave so se začele dogajati že maja 2003, vendar sem stisnil, ker sem imel pred seboj septembrske teste za včlanitev v reprezentanco. Avgusta sem dosegel rezultat kariere, septembra prišel v reprezentanco, konec oktobra pa nisem več zdržal treningov,« se spominja. Odločil se je za nekaj mesecev premora, februarja pa že izvedel za diagnozo. Novica ga je, razumljivo, šokirala, solze pa so po licih tekle bolj zaradi staršev in brata. »Oni so se veliko bolj zavedali tega 'sranja'.« Prosil jih je, da ga tisti dan pustijo samega in mu dajo čas, da si uredi misli. Tako se je bil vajen sam s sabo pomeniti že pri plavanju. »Bolj ko se je bližalo jutro, bolj sem bil prepričan, da je to nekaj, kar moram narediti v življenju. Od tistega dneva nisem več podvomil, da se ne bom pozdravil. Tisti 19. februar je bil edini dan, ko sem razmišljal o najslabšem.«
Pripravil se je na vse. Pred operativnim posegom ni vedel, kakšne bodo posledice odstranjevanja tumorja, ki je rasel v njegovi desni nogi. Zdravniki so mu pravili, da ne bo mogel več igrati košarke ali se ukvarjati z drugimi športi, a je vse to preslišal. »Ni me zanimalo, kaj bo, hotel sem samo, da odstranijo tumor, šele potem se bom ukvarjal s tem, kaj bom. Vsaka bitka se bije dnevno.« In te so po petih mesecih prinesle drugačno diagnozo, manj nevarno obliko raka. Ko so mu odstranili tumor in obolelo tkivo ter mu od sredine stegna do gležnja vstavili protezo, je bilo 90 odstotkov možnosti, da je bolezen iz njegovega telesa izkoreninjena. Morda zaradi njegovega optimizma, morda zaradi na začetku napačno postavljene diagnoze. Tega ne bo izvedel nikoli.
Takrat 18-letnik se je šele po končanem petmesečnem zdravljenju, ko je bil s prijatelji na igrišču, prvič zares zavedel, da je metanja na koš zanj konec. Vendar je z dobro voljo in obkrožen z ljudmi, ki ga niso pomilovali, prebolel tudi to. »Hotel sem biti športnik, grizel sem za to. Ampak me niti enkrat niso opomnili na to. Potreboval sem pač čas, da sem našel nekaj drugega. Včasih moraš biti res pretiran individualist, da se najdeš.« Sam se je našel v študiju zgodovine, še bolj pa teologije, zaradi česar, pravi, se je še bolj izoblikoval v človeka, kakršen je danes.
Odločil se je napisati sporočilno knjigo
Na treninge plavanja ni šel več, niti ne pogledat, kako gre nekdanjim soplavalcem. Vrgel se je v povsem drug svet. Svet pisanja. Ko je po lanskem zlomu proteze vnovič pristal na ortopedski kliniki in zaradi kasnejše okužbe vse leto prestajal številne operacije, se je odločil napisati sporočilno knjigo, v kateri opisuje svoje življenje po odstranitvi tumorja. Zgodba se začne, ko se zbuja po operaciji. Ker je prvi trenutek, ko se zbudiš po 13-urni operaciji, vse, kar te zanima, ali še imaš nogo. Deželak se je uprizoril v treh likih. Skozi sanje glavnega junaka pripoveduje, kako se je soočal s tem, da je čez noč postal invalid, in spet zakorakal v življenje, skozi njegovega spremljevalca prikazuje pot k iskanju odgovorov, tretji lik, doktor, pa skrbi za njegovo duhovno rast. Avtor želi s svojo zgodbo bralcu sporočiti, da vedno, ne glede na to, kaj vse se človeku zgodi v življenju, obstaja stranska pot, po kateri mora iti, da se vrne na glavno pot. Pri tem je pomembno, da se usmeri vase in sam pride do nekega spoznanja, poudarja Deželak, prepričan, da je največja deformacija človeka, da nikoli ne bo vedel, kaj narediti, dokler se ne bo sam znašel v določenem položaju.
Knjiga Drugi jaz je v prvi vrsti namenjena avtorjevi družini, ki še zdaj ne ve, kaj vse je doživljal v tistem času, sicer pa se bodo v njej našli vsi bralci. Vsi imamo namreč v življenju vzpone in padce in marsikdo se ne zna izvleči z grenkega dna, bralec pa se lahko poistoveti z glavnim junakom in skupaj z njim zakoraka nazaj v polno življenje.
Predstavitev prvenca bo danes ob 20. uri pred Delavskim domom Trbovlje oziroma v primeru slabega vremena v sosednjem Mladinskem centru Trbovlje. Obiskovalci bodo z nakupom knjige pomagali zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček, ki bo od vsakega prodanega izvoda prejela 5 evrov. Poleg tega bo na dogodku tudi javna dražba slike Tine Naraglav, od katere izkupiček bo namenjen ponatisu knjige in posredno tudi društvu Sonček.
