Ni dvoma, da bi junaki na domačem evropskem prvenstvu prav lahko postali tudi košarkarski reprezentanti. Če osvojijo kolajno, bodo športni junaki ljudskih množic. Ta simpatični vzdevek bi se jih oprijel samodejno. To bi bil prisrčen trenutek tako za igralce kot za dolgo vrsto njihovih simpatizerjev, a mu je košarkarska zveza že pred začetkom Eurobasketa odvzela čar, ko je izbrance Božidarja Maljkovića na twitterju označila pod geslom #junaki. Čeprav namen KZS ni bil slab, je njihov marketinški trik ponesrečen, saj so najlepše stvari v življenju tiste, ki se zgodijo spontano. Precej primerneje bi namreč bilo, da bi si košarkarji z lastnimi igrami in zgledno borbo prislužili tovrstne junaške vzdevke. V vrhu zveze bi morali vedeti, da je le igrišče tisto, ki športnike okrona za šampione, tako pa je vodstvo le ponovilo napako rokometnih kolegov z zadnjega svetovnega prvenstva, ko so igralci po zmagah nad kakovostno slabšimi tekmeci prehitro postali #heroji, potem pa pregoreli v boju za kolajne in doživeli ponižanje v kvalifikacijah za EP.
Junaki na košarkarskem tekmovanju pa bi lahko postali tudi organizatorji turnirja, a le pod pogojem, da bodo poskrbeli za brezhibnost. Na zadnjem testu prejšnjo soboto je bilo v Stožicah vidnih še nekaj pomanjkljivosti, ki kličejo po izboljšavah. Ozvočenje v dvorani bo moralo biti v času prvenstva boljše, v ne preveč uglednem prostoru za tiskovne konference pa morajo govorcem zagotoviti mikrofone, da se jih bo slišalo tudi v tretjo vrsto. In še dobronamerni nasvet selektorju gostiteljice evropskega prvenstva – glede na njegov košarkarski ugled vsekakor ni primerno, ko javno izusti, da se bodo Slovenci na uvodu Eurobasketa pomerili s Češkoslovaško. Po dvajsetih letih in nekaj mesecih od razdružitve teh slovanskih držav je takšna izjava #nesprejemljivlapsus.
