Prvega oktobra bodo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) uvedli prvo terapevtsko skupino, in sicer za zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Ker bo zdravstvena zavarovalnica tudi določila najvišjo ceno, ki jo plača za zdravila v tej skupini, bodo morali bolniki zdravila, ki bodo dražja, doplačevati, če proizvajalci zdravil ne bodo znižali njihovih cen. Če bi se to zgodilo, bi bilo treba po trenutnih cenah za škatlico teh zdravil doplačevati 2,15 oziroma 0,65 evra.

»Po izkušnjah lekarniških farmacevtov bolniki doplačajo, kadar je doplačilo nižje od pol evra, ob višjem doplačilu pa raje zamenjajo zdravilo,« je povedal Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, na novinarski konferenci, posvečeni aktualni lekarniški problematiki. Če bolnik zdravila ne bo želel doplačati, se bo moral vrniti k osebnemu zdravniku, da mu bo prepisal drugo zdravilo iz terapevtske skupine, in potem z novim receptom ponovno v lekarno. »Tako bomo v lekarnah, enako kot osebni zdravniki, dvakrat obravnavali istega bolnika. Dvojno pot to pomeni tudi za bolnika.« Pričakujejo, da bo vsaj v prvih tednih oktobra v lekarnah večja gneča.

Ker so predvsem starejši bolniki navajeni na zdravila, ki jih jemljejo že dolgo časa in jih prepoznavajo bolj po barvi in obliki kot po imenu, se lahko zgodi, da bodo zdravila po zamenjavi s podobnimi iz terapevtske skupine jemali napačno. To bo poslabšalo oskrbo z zdravili, opozarjajo pri zbornici.

Sprašujejo se tudi o smiselnosti obnovljivih receptov (zdravnik lahko zdravila, ki jih bolnik jemlje trajno, napiše na recept, ki velja leto dni): ker bo ZZZS najvišjo vrednost zdravil v terapevtskih skupinah določal na dva meseca, to pomeni, da bodo morali obnovljive recepte v lekarnah zaključevati na dva meseca, če bolniki zdravila, za katero je zdravnik izdal tak recept, ne bodo želeli doplačati. »Pri Lekarniški zbornici podpiramo varčevanje, a tako, ki je smiselno in podprto s študijami,« je ob rob uvedbi terapevtskih skupin zdravil komentiral Golub.

Pri Lekarniški zbornici se zavzemajo, da bi v novem zakonu o zdravilih, ki je v pripravi, javne lekarniške zavode izključili iz obveznosti javnega naročanja zdravil. Cene zdravil so namreč limitirane, saj jih določata država prek Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nabavljanje zdravil prek javnih razpisov javnim lekarnam tako ne prinaša prihrankov, temveč stroške in administrativno oviro ter jih postavlja v neenak položaj z lekarnarji koncesionarji, ki niso zavezani takemu naročanju zdravil. Priprava javnega naročila zavod stane 20.000 evrov, vsi javni lekarniški zavodi skupaj pa za eno javno naročilo zdravil (ta objavljajo na štiri leta) namenijo kar 500.000 evrov.