Med vsemi temi zdravili pa se najdejo tudi takšna, ki imajo stranske učinke. Iluzorno bi bilo pričakovati, če zdravilo lajša bolečine, depresijo in bog si ga vedi kaj še, da se to ne pozna tudi kje drugje. Zmanjšana koncentracija, solzenje, zmedenost in še bi lahko naštevali. Sicer dobi človek ob opazovanju vsakodnevnega prometa občutek, da so vsi v Sloveniji na zdravilih ali drogah. A pozor, alkohol, na katerega se osredotočajo varnostne akcije, je ena stvar, droge za volanom spet nekaj drugega, o vplivu zdravil pa v raznih statistikah skorajda ni govora.
Pa bi moralo biti, kajti slovenski narod se stara, s tem pa se povečuje poraba različnih zdravil. A žal po podatkih policije velik odstotek voznikov niti ne pozna stranskih učinkov zdravil, kar je skrb zbujajoče. Ne zdravil ne tega, kako jih jemati, kdaj in predvsem, ali smejo sesti za volan ali ne. Stroka pravi, da bi morali biti tisti, ki jemljejo zdravila, posebno pozorni, ko sedejo za volan, toliko bolj, ko začnejo jemati novo zdravilo ali več njih, kajti tak koktajl je lahko na cesti prava tempirana bomba.
In tempiranih bomb je pri nas že tako ali tako preveč. Pohvalno je, da policija spremlja, kaj se dogaja ob prometnih nesrečah, tudi v kakšnem stanju je bil voznik, pa ne le zaradi alkohola. Nekaj zadnjih tragičnih izkušenj, ko je voznik povzročil tragedijo pod vplivom raznih snovi, je bilo menda dovolj, da zazvonijo vsi alarmi tudi pri stvareh, ki so bile do sedaj bolj v ozadju. Življenje je prelepo in prekratko, da bi si ga uničevali še s tistim, s čimer naj bi si ga dejansko lajšali, mar ne?
Zatorej, jemanje zdravil da, ker je to potrebno, a s pametjo, vprašati na več koncev nikoli ni bilo sramotno, zdravniki pa tudi vedo, kaj predpisujejo in komu. Trikotnik na ovitku je dovolj jasen in razumljiv znak, da to zdravilo in volan ne gresta skupaj. Pa naj bo želja ali nuja po mobilnosti še tako velika.
