Andrej Glavan
Papež Benedikt XVI. je Andreja Glavana na mesto novoustanovljene novomeške škofije imenoval 7. aprila 2006, slaba dva meseca pozneje pa je škofijo formalno prevzel v upravljanje. Pred tem ga je leta 1999 papež Janez Pavel II. imenoval za prelata, leto dni pozneje pa za ljubljanskega pomožnega škofa. Njegovo škofovsko geslo izhaja iz Janezovega evangelija: »Kar koli vam poreče, storite!« Od novembra 2000 do januarja 2005 je bil tudi tajnik Škofijskega pastoralnega sveta.
Po odhodu ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Rodeta v službo prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja je 26. aprila 2004 postal upravitelj ljubljanske nadškofije in je to vlogo opravljal do 5. decembra 2004, ko je vodenje nadškofije prevzel nekdanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran. Z nastopom nadškofa Urana je prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske nadškofije.
Pred bogoslužjem je služil tudi vojaški rok
Glavan bo letos dopolnil 70 let. Rodil se je v župniji Soteska pri Dolenjskih Toplicah, kjer je bil krščen in je obiskoval osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljeval v gimnaziji v Dolenjskih Toplicah in Kranju. Po maturi je nadaljeval študij kemijske tehnologije na ljubljanski Univerzi in leta 1966 diplomiral.
Po študiju je nekaj mesecev stažiral v tovarni Iskra in opravil še enoletnem služenju vojaškega roka. Šele nato je vstopil v bogoslovje. »Poklic duhovnika je v njem dozorel v razgibanem in duhovno prebujenem pokoncilskem obdobju,« je zapisano na spletnih straneh novomeške škofije. Spomladi leta 1966 je sodeloval pri organizaciji pokoncilskega mladinsko-študentskega misijona v Ljubljani. Kot študent je sodeloval v mnogih cerkvenih pevskih zborih in pomagal pri ustanovitvi uspešnega zbora sv. Cecilije v Ljubljani.
V duhovnika je bil posvečen leta 1972, konec istega leta pa je nastopil službo nedeljskega kaplana v Škofji Loki, kjer je bil poldrugo leto redni kaplan. Od leta 1981 je bil župnik v Stari Loki.
Leta 1980, 1985 in 1997 je bil izvoljen in imenovan za dekana škofjeloške dekanije. Sprejel je tudi službo prodekana in bil izvoljen v duhovniški svet ljubljanske nadškofije. Od leta 1998 je bil član zbora svetovalcev, od jeseni 1998 pa do marca 2005 je opravljal službo arhidiakona, še piše na spletnih straneh novomeške škofije.
Stanislav Lipovšek
Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je Stanislava Lipovška 15. marca 2010 imenoval za celjskega škofa. Sedež celjske škofije je bil z imenovanjem takratnega celjskega škofa Antona Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika (episcopum coadiutorem) 31. januarja 2009 izpraznjen. V škofa je bil v celjski stolni cerkvi sv. Danijela posvečen 24. aprila 2010.
Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na Papeški atenej sv. Anzelma v Rim. Med bivanjem v Rimu je bil gojenec Papeškega zavoda Teutonik. Na Liturgičnem inštitutu sv. Anzelma je bil leta 1976 promoviran v doktorja liturgike.
Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Med letoma 1981 in 1982 je bil duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Mariboru, kjer je bogoslovce seznanjal z duhovnimi poudarki duhovniškega življenja ter jih spodbujal k živemu in dejavnemu obhajanju bogoslužja.
Prepričan v javno izpoved vere s procesijami
Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere, je v župniji sv. Janeza Krstnika v Mariboru uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah.
Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika – vikarja, leta 1984 pa za župnika v stolni župniji v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Škofije Maribor, leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, leta 1999 pa za glavnega tajnika Odbora Slovenske škofovske konference za pripravo obiska papeža Janeza Pavla II. in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Od leta 1999 je bil kanonik penitenciarij, član Nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.
