A kaže, da bodo imeli predstavniki tako občine kot države, ki je v ta namen imenovala tudi mediatorsko ekipo, še veliko dela zlasti pri prepričevanju starejših Romov, saj se mnogi ne želijo izseliti iz naselja, ki tam stoji že 60 let, pa čeprav zgolj nekaj sto metrov stran. Stane Baluh iz službe za narodnosti je kljub temu optimističen. »Mislim, da so Romi vendarle dojeli, kakšne so njihove možnosti. A najprej mora občina poskrbeti za spremembe v prostorskem načrtu in sosednje naselje opredeliti kot romsko, s tem bo celoten problem skoraj rešen.«
Država poiskala rešitev
Valentina Lavrenčič z direktorata za prostor na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je pojasnila, da so se resorji, ki sodelujejo pri pripravi prostorskih aktov občine, sestali in pogledali, kakšne so možnosti za obe sosednji romski naselji. »Zemljišča obeh naselij so že v sedanjih prostorskih aktih občine opredeljena kot stavbna zemljišča, ki pa so močno omejena bodisi z najboljšimi kmetijskimi zemljišči bodisi z Naturo 2000 ali pa gre za poplavno območje. Že sam obstoj tega naselja pa je problematičen, saj občina tu načrtuje industrijsko cono. Zato smo iskali možnost za trajno lokacijo.«
Ta se je pokazala v sosednjem naselju Dobruška vas 35, na območju katerega naj bi poiskali natanko toliko zemljišč, kolikor jih prebivalci tukajšnjega naselja potrebujejo, da se ne bi priseljevali še Romi od drugod. Če bo zazidljivih zemljišč vendarle premalo, bi iskali še možnosti za širitev proti avtocesti.
Zdaj je na potezi občina, da pove svoje mnenje, in če se bo strinjala, mora temu primerno spremeniti tudi prostorski načrt, ki je trenutno v fazi osnutka. Župan Jože Kapler je zaradi dopusta nedosegljiv, direktorica občinske uprave Martina Hočevar pa se do predloga razumljivo ni želela opredeliti. Dejala je le, da sprejemanje prostorskih aktov žal ne gre tako hitro, kot bi si mnogi želeli, in lahko traja tudi še dve leti. Ob tem je poudarila, da bodo o predlagani rešitvi države zagotovo vprašali vsako posamezno romsko družino, se pa na občini zavedajo, da bo konsenz najbrž težko doseči.
»Živ ne grem iz naselja«
V torek se bodo predstavniki mediacijske skupine ponovno oglasili v naselju in vsakega Roma posebej vprašali, kakšni so njegovi pogledi na preselitev. Toda Miran, najstarejši prebivalec naselja, je včeraj že jasno izrazil svoje mnenje. »To ne bo šlo. Sami veste, da sem vse življenje delal, sam sem postavil hišo, občina mi ni dala ene same opeke. Poudarjam, da od tu ne bom šel, živ ne. To vam povem že zdaj.« Branko Novak, predstavnik države v mediacijski ekipi, mu je pojasnil, da je glavni namen države in občine najti neko trajno rešitev za Rome, tako da bodo zemljišča zazidljiva, da jih bo mogoče komunalno urediti, zgraditi cesto, napeljati elektriko, vodo. »Če je naselje legalizirano, lahko občina ali država tudi kandidira za evropska sredstva za ureditev naselja,« je dodal.
Nad samim načinom reševanja problematike pa je ogorčena Lili Novak. »Načrte so delali brez nas, Romov. Ne vem, kaj naj sploh pričakujem. Moja družina si sicer želi iz romskega naselja in zaživeti drugje, toda velika večina Romov želi ostati tukaj. Toda ne občina ne država nas doslej nista seznanjali s projekti industrijske cone in čistilne naprave. Res je naselje na tuji zemlji, ampak tu je že 70 let. Zato z nami ne morejo delati kot z igračami.«
